Hvala lepa. Lepo pozdravljeni. Hvala za vabilo na sejo odbora in kot ste že dobili v gradivu izčrpno obvestilo o delu slovenskega sodstva v letu 2020, mislim, da ne bi bilo potrebno zdaj preveč na dolgo predstavljati teh izhodiščnih podatkov. Vendar nekaj poudarkov, pa bi vseeno podal, tukaj na začetku in mislim, da ni nič presenetljivega, če začnem z tem, da smo v preteklem letu, tako kot tudi v letu 2021 se ukvarjali pretežno z COVID situacijo, deloma s COVID epidemijami tudi in je to v pretežni meri zaznamovalo delo slovenskega sodstva v preteklem letu. Vendar se nam zdi oziroma smo prepričani pravzaprav, da smo nekakoustrezno odreagirali tudi v sodstvu na te razmere in se res hitro odzvali takrat, ko so te epidemične razmere nastopil. Prilagodili poslovanje tem razmeram in iskali seveda ves čas ravnotežje med zavarovanjem zdravja uporabnikov naših storitev in zaposlenih v sodstvu ter na drugi strani sodnega varstva v maksimalni meri, kolikor je bilo v teh razmerah to mogoče. Kljub temu se je pokazalo, da so te razmere vplivale na rezultate poslovanja, tako da smo zaznali v preteklem letu manjši upad pripada novih zadev, po drugi strani pa se je seveda tudi zmanjšalo število rešenih zadev, kar pa nam po eni strani presenetljivo ugotavljamo, da ne v taki meri, kot smo se bali, da se bo to dogodilo. Ta številka 737.000 rešenih zadev v preteklem letu je le za 13 % bila nižja kot v predhodnem letu, kar pomeni, da smo kljub, večinoma okrnjeni celoletni sestavi, uspeli nekako zagotavljati tisto optimalno delo v sodstvu in posledično so se tudi na koncu obdobja, število nerešenih zadev, povečalo približno za 5 %. Vendar še vedno v primerjavi s predhodnimi leti, na primer z letom 2014, 2015 manjše število nerešenih zadev, kot v tistih obdobjih. In po drugi strani se je pa tudi čas reševanja še nekako približal predhodnim poprečnim časom reševanja zadev, tako da so, če gledamo vse zadeve, bile reševane v poprečju 2,1 meseca. V tem obdobju smo imeli tudi intenzivno sodelovanje, predvsem z Ministrstvom za pravosodje, kjer je bilo potrebno usklajeno pristopanje k asistiranju te nastale situacije in v tem smislu smo tudi z Ministrstvom za pravosodje podali predlog zakonodajni veji, torej Državnemu zboru za določene spremembe Zakona o sodiščih, kjer so se konkretneje opredelile pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča, da smo lahko na ta način ustrezno urejali poslovanje sodstva v teh razmerah. Seveda so pa še vedno ostali nekateri nerečeni problemi, ker razumemo, da so se studi druge državne institucije ukvarjale s podobnimi zadevami kot mi, torej s COVID situacijo in se niso mogle toliko posvečati tem problemom, ki nas tarejo že kar nekaj časa. Tukaj, če smo v Državnem zboru, morda na prvo mesto postavim željo sodstva za spremembo sodniške zakonodaje, kjer že vrsto let nekako si želimo in predlagamo, da se spremeni ta, bom rekel, prvostopenjski način delovanja sodišč in sicer z ustanovitvijo sodnega okrožja kot temeljne celice delovanja na prvi stopnji, kar bi omogočalo ustrezno organizacijo dela v teh okrožnih teritorialnih okvirih in po drugi strani uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Torej, ne več delitev na okrajne in okrožne sodnike, ampak samo, da imamo prvostopenjske okrožne sodnike, kar bi tudi omogočilo lažjo prerazporejanje, razporejanje na tista pravna področja in na tiste segmente, kjer terja ustrezno odreagiranje z večjim številom sodnikov oziroma z ustrezno visoko strokovnostjo obravnavanja določenih zadev. Žal se to ni zgodilo, ampak me pa veseli, kar sicer ni v zvezi z lanskim poslovanjem sodstva, da smo pred kratkim dobili s strani ministrstva zdaj dodelan predlog, delovno besedilo Zakona o sodniški službi in se torej tudi na tem področju s strani Ministrstva za pravosodje zadeve premikajo. Drugo področje pa je seveda prostorski problem, kjer imamo različne prostorske težave na različnih sodnih okrožjih, predvsem in tudi pretežno in pa izrazito v Ljubljani, kjer že vrsto let si prizadevamo, da bi se pričeli premiki v smeri izgradnje nove sodne stavbe. Ni treba da ponavljam, ker vsako leto pravzaprav izpostavljam te stvari, da deluje to sodišče na skoraj dvajsetih najetih lokacijah, po različnih stavbah, manj primernih stavbah in bi težko rekli, da so sploh to kakšna sodišča, če jih od zunaj vidimo in bi si torej želeli, da se tukaj preide v neko realizacijo in tudi tukaj moram reči, da se po informacijah, ki jih imamo z Ministrstva za pravosodje, stvari premikajo in da se, pravzaprav, že nekako oprijemljivo predvidevajo projektanti oziroma v smer projektiranja nove sodne zgradbe. Upam, da se bo tukaj tudi ta trend pozitiven uspešno nadaljeval. Morda bi poudaril še to, da se nam, po eni strani, ob naših prizadevanjih za intenzivno poslovanja v smeri naših strateških usmeritev včasih dozdeva, da bi bilo potrebno večje in boljše usklajevanje med različnimi deležniki, ki vplivajo na poslovanje sodstva, kar se včasih zdi, da nimamo povsem enotnih ali pa vsaj približno enotnih strateških usmeritev glede delovanja sodstva. Tukaj mislim, tako na ministrstvo za pravosodje, kot tudi na sodni svet in bi si želeli tukaj precej bolj intenzivno in konstruktivno sodelovanje. V tem smislu me veseli, da smo z Sodnim svetom imeli pred kratkim zelo intenzivni razgovor o tovrstnih pogledih in upam, da bo v prihodnje to sodelovanje še tesnejše. Po drugi strani, pa smo imeli v preteklih letih vzpostavljeno tudi neko intenzivnejše sodelovanje z Državnim zborom in izvršilno vejo oblasti, kjer smo imeli občasne sestanke s predsednikom Državnega zbora in predsednikom Vlade, na katerih smo usklajevali oziroma predstavljali te aktualne probleme sodstva in kako bi jih s skupnimi močmi vsak v okviru svojih pristojnosti skušali optimalno razreševati. Zdaj, v zadnjih obdobjih je to sodelovanje in ta srečanja nekako zamrlo. Verjamem, da je k temu bistveno prispevala ta situacija, o kateri sem že uvodoma govoril in mislim, da so takšna srečanja in takšne predstavitve, sprotne predstavitve aktualnih problemov, ki jih lahko rešimo le s skupnimi močmi zelo pomembna. Tukaj bi morda izpostavil tudi delo Državnega zbora, kjer tudi v letnem poročilu izpostavljamo vse več pristojnosti, ki se jih v različnih zakonodajnih rešitvah dodeljuje sodstvu, kar ni po naši oceni veno najbolj primerna rešitev, ker že sedaj ugotavljamo, da ima pri nas sodstvo pristojnosti,ki jih v nekaterih pretežno drugih državah niti nimajo na nekaterih področjih. To obremenjuje dejansko naše delo z ne povsem tipičnimi sodnimi dejavnostmi. Zato je tudi tukaj morda pričakovati, da bi se bolj slišal glas sodstva takrat ko dajemo pripombe na zakonske pobude, iniciative, predloge in zakonska besedila. Morda bi izpostavil to, da se v zvezi s kadrovsko problematiko, kar navezujem na prejšnje navedbe, seveda v Sloveniji še vedno ukvarjamo ali pa se slišijo kritike ali pa pomisleki zakaj tako visoko število sodnikov na enoto prebivalstva. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo na vrhu oziroma pri vrhu v različnih obdobjih in eden od razlogov je seveda ta, da so naše pristojnosti bistveno širše kot v drugih državah. Po drugi strani pa se nam zdi, da tudi nekatere procesne rešitve niso ustrezne in je tukaj tudi vloga zakonodajalca tista, ki bi moral tudi na ustrezni podlagi, ki jo dobi praviloma od Ministrstva za pravosodje, to procesno zakonodajo uskladiti z sodobnejšimi tendencami kako servisirati ta vprašanja. Ta številka sodnikov nam je vendarle uspelo, da jo držimo, da jo ne povečujemo v zadnjih letih, čeprav so izraziti pritiski s strani, zlasti prvostopenjskih sodišč, da se poveča število sistemiziranih sodniških mest, vendar kot veste smo v zadnjih letih občutno znižali za cca 200 sodniških mest to število in ta manjko tega kadra skušali povečati število strokovnih sodelavcev in drugega višje izobraženega strokovnega kadra v sodstvu. Vendar, kot sem dejal, nekako bo težko vzdržati te tendence, zlasti se tukaj izpostavlja upravno sodstvo, kjer dobivajo na upravnem področju nove in nove pristojnosti. Upravno sodišče se dejansko duši v teh zadevah. Poleg tega so zaradi določenih stališč evropskih institucij in našega ustavnega sodišča primorani izvajati tudi v večjem obsegu glavne obravnave, kar se je poprej v večjem obsegu odločalo brez glavnih obravnav, na podlagi spisovnih podatkov. To seveda terja ne samo dodaten kader ampak tudi nove prostore, kjer je treba izvajati glavne obravnave. Tako, da gre tukaj za cel sklop povezanih vprašanj in problemov, pri čemer skušamo to tudi nekako asistirati s povečano stopnjo informatizacije v sodstvu. K temu je, čeprav se čudno sliši, pripomogel tudi COVID virus, ker smo na podlagi tega intenzivirali opremljanje sodišče z računalniško opremo, da tako na kratko rečem, in res s pomočjo Ministrstva za pravosodje tudi, kar uspeli skoraj zagotoviti povsod, kjer je bilo to potrebno to ustrezno opremo. Vendar tukaj gre pa še za druge pristope, pri čemer bi opozoril predvsem na ta elektronski spis, ker pač v tej dobi moramo prehajati čim bolj na elektronsko poslovanje, kar bo tudi odpravilo te obsežne papirologije, ki se prevažajo iz ene institucije na drugo. Tukaj imamo določena usklajevanja, tako z Ministrstvom za pravosodje, z Državnim tožilstvom, predvsem da bi dobili neke skupne korake, rešite in prišli končno do informatiziranega poslovanja na vseh področjih. Kot veste, nekatera so že informatizirane, izvršilni, zemljiško knjižni, sodni register in tako dalje. V teh pravdnih zadevah, kazenskih zadevah pa nas to še čaka in zdaj glede na te dosedanje dosežke sem ocenil, da bi pravzaprav do konca naslednjega leta lahko prešli na elektronski spis v vseh zadevah in sem skladno s tem dal tudi ustrezna navodila službam na Vrhovnem sodišču, ki se s temi projekti ukvarjajo. Spremljamo seveda tudi odnose oziroma ocenjevanje dela sodišč s strani javnosti in tukaj imamo vsaki dve leti opravljene raziskave preko zunanje institucije, ki je izbrana na podlagi javnih razpisov in moram reči, da nas veseli, da se zadovoljstvo javnosti z našim delom konstantno popravlja, tako da se zlasti med uporabniki in med strokovno javnostjo zaznava občutno boljše ocenjevanje dela sodstva. Tako, da mislim, da je to tudi eno dobro ogledalo našega dela in da delujemo nekako v pravi smeri in da je treba v tej smeri tudi nadaljevati. V zadnjih obdobjih, torej tudi v letu 2020 smo prejeli tudi oceno delovanja slovenskega sodstva s strani evropskih institucij, torej evropske komisije, kjer so detajlno pregledovali in ocenjevali delo, stanje pravne države v naši državi in pri ocenah sodstva je tudi relativno pozitivno bilo ocenjeno delo slovenskih sodišč, pri čemer seveda imamo določene težave na posameznih področjih, zlasti lahko omenim finančni kriminal, kjer smo tudi na podlagi teh podatkov in ocen s strani tega poročila pozvali prvostopenjska, zlasti prvostopenjska, zlasti prvostopenjska sodišča, da proučijo tudi sami kje in kaj se da na teh področjih napraviti, da bi se stvari izboljšale oziroma, da bi tudi tam prešli na pozitivno poslovanje. Jaz bi nekako s tem zaključil te glavne poudarke, o katerih sem nameraval uvodoma nekaj besed povedati, ker se mi zdi, da je poročilo samo po sebi dovolj izčrpno in ni potrebno, da bi zahajal zdaj v detajle. Morda je bolj zanimivo tisto, kar vas konkretno zanima in bomo skušali odgovoriti na vprašanja. Tukaj z mano je tudi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Rado Brezovar, ki ima specifične pristojnosti v zvezi s poslovanjem sodišč in bo lahko tudi on pomagal pri odgovorih na vaša morebitna vprašanja. Prosim in hvala.