Govor

Bogomir Vnučec

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani gospod župan gospod Rakovec.

Naša komisija se ni opredeljevala za ali proti novi občini, ampak predvsem smo razpravljali o tem ali podpiramo predlog za razpis referenduma. In ga podpiramo, kajti ugotavljamo, da tako vlada kot tudi predlagateljica je v svojem uvodu povedala, da so izpolnjeni pogoji za morebitno novo občino in da tudi Mestna občina Kranj nebi izgubila tega statusa. To je bilo vodilo. Ugotavljamo pa, da je vprašanje za zakonodajalca o nekonsistentni procesu ustanavljanja novih občin že od začetka. Kajti imamo neke občine, ki niso izpolnjevale današnje pogoje, tudi nekaj mestnih je potem takih. In potem ni vprašanje zakaj oziroma se ne smemo biti presenečeni, da so številne pobude za nove občine, a ne? Ker je to posledica prevelike centralizacije države po eni strani, po drugi strani pa mogoče, da prebivalci ugotavljajo okoliških krajev, da so zapostavljeni v neki večji občini. Zato bi bilo nujno, kot veste, je predsednik republike pooblastil Državni svet, da smo se resno lotili priprave zakonodaje o pokrajinah, za kar pa seveda potrebujemo pa širšo politično voljo, kajti vemo, da ta zakon potrebuje dvotretjinsko večino. In menimo, da bi ta vmesna stopnja lokalne samouprave tudi te pobude po novih občinah ugasnila, kajti s tem bi zmanjšali centralizacijo in pa uvedli bi novo strukturo, ki bila bolj dostopna občanom in pa tudi občinam, ter bi s tem dosegli večjo vključitev občanov tudi v delo organov na lokalni ravni. Tako, da, kot sem že povedal, ne nasprotujemo referendumu. Kajti, tako kot so že predstavniki pred mano povedali vlade in pa predlagateljice, tudi praksa ustavnega sodišča je taka, da če oni ugotovijo, lahko tudi sami razpišejo referendum, kar se je že zgodilo. Poznam primer, recimo občina Gorje, kjer je Državni zbor bil proti, pa je ustavno sodišče potem razpisalo samo in danes imamo novo občino.

Hvala.