Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi. Ozemlje Republike Slovenije je razdeljeno na 212 občin. Najmlajša slovenska občina je Ankaran, ki je nastala 9. junija 2011 z odločbo Ustavnega sodišča. Od takrat, torej zadnjih 10 let, ni bila ustanovljena nobena nova občina. Tudi Državni zbor ni obravnaval nobenega predloga oziroma pobude za ustanovitev nove občine. Zadnja občina, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona v Državnem zboru, je bila občina Mirna februarja 2011, ki se je izločila iz občine Trebnje. Naj zgolj za ponazoritev omenim, da ima občina Trebnje malo čez 13 tisoč prebivalcev, občina Mirna pa malo čez 2 tisoč 600 prebivalcev. Zavedam se, da je bil 2010 spremenjen Zakon o lokalni samoupravi z namenom preprečevanja nadaljnjega drobljenja občin. Zato je 13. člen zakona kot temeljno merilo za ustanovitev občine določil njeno sposobnost zadovoljevanja potreb in interesov prebivalcev in izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom. 13.a člen pa je določil, da mora imeti občina najmanj 5 tisoč prebivalcev, izjemoma pa sme imeti tudi manj prebivalcev, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh občin. Tudi sama ne zagovarjam pretirano razdrobljenje ravni lokalno samo uprave, kljub temu pa želim opozoriti, da čeprav Zakon o lokalni samoupravi določa, da ima občina najmanj 5 tisoč prebivalcev, je po statističnih podatkih kar 110 občin takšnih, ki te številke ne dosegajo. Kar 7 občin nima niti 1000 prebivalcev. Najmanjša občina po številu prebivalcev je Hodoš, občina v pomurski statistični regiji na meji z Madžarsko. Občina ima manj kot 400 prebivalcev. V javnosti se rado ponavlja, da je 212 občin za Slovenijo preveč, a povprečna slovenska občina je po številu prebivalcev in po površini večja od povprečja občin v celotni Evropski uniji.

Zakaj sem se torej odločila, da Državnemu zboru predložim v odločanje predlog o razpisu referenduma in določitvi referendumskega območja za ustanovitev občine Golnik z izločitvijo dela Mestne občine Kranj v novo občino Golnik, čeprav nisem naklonjenja ustanavljanju novih občin? Sama sem namreč tudi občanka Mestne občine Kranj, a ne prebivam na predlaganem območju nove občine Golnik. Kot ste se lahko prepričali iz predloženega gradiva oziroma samega predloga za razpis referenduma, je iniciativni odbor za ustanovitev nove občine na podlagi številnih pogovorov, raziskave javnega mnenja na tem področju, posvetovanja s pravniki in strokovnjaki za lokalno samoupraov pripravil zelo elaborirano in utemeljeno obrazložitev za ustanovitev nove občine.

Naj navedem samo nekaj dejstev. Nova občina bi nastala na območju sedmih krajevnih skupnosti, in sicer Kokrica, Predoslje, Britof, Trstenik, Trnetiše, Golnik in Goriče. Štela bi okoli 10 tisoč 200 prebivalcev. Po velikosti pa bi se uvrstila med prvih 60 največjih slovenskih občin. Imenovala bi se Golnik, njen sedež pa bi bil v Predosljah. Torej bi bila večja od povprečne slovenske občine in s tem tudi večja od povprečne občine v državah članicah Evropske unije. Območje občine mora v skladu z 12. členom Zakona o lokalni samoupravi obsegati območje naselij ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.

Predlagana občina naj bi bila ustanovljena z izločitvijo 22 naselij v sedmih krajevnih skupnosti na teritorialno zaokroženem območju, ki ne posega v urbani del mesta Kranja. Gre dejansko za zaključeno teritorialno celoto na severnem delu mesta občine Kranj. Prebivalci teh krajevnih skupnosti imajo povsem drugačne potrebe kot jih imajo ti, ki živijo v urbanem delu mesta. Kot občanka opažam, da morajo velike občine, kot je Mestna občina Kranj, zadovoljevati veliko različnih in nasprotujičih si interesov, kar pa je na ravni celotne občine zelo težko uskladiti in zato nameniti zadostna sredstva. Pogosto se dogaja, da je urbani center oziroma mesto, kjer živi večje število ljudi, bolj urejen kot okoliška ruralna naselja. Zato so zame popolnoma legitimna prizadevanja prebivalcev okoliških naselij, ki si želijo imeti svojo občino, da bodo lahko sami urejali svoje probleme in seveda imeli za to tudi dovlj lastnih finančnih sredstev. Zdaj dobivajo od občine za svoje potrebe znatno nižja finančna sredstva ali pa se znajdejo na repu prioritet projektov občine. Slednje je razvidno tudi iz razvoja okoliških občin, ki so bile včasih del Mestne občine Kranj. Na primer občina Cerklje je celo ena najboljših občin v Sloveniji, kar dokazuje tudi uvrstitev na četrto mesto v izoboru za najbolj prodorne občine Slovenije. V skladu s 13-imi členi Zakona o lokalni samoupravi mora biti občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Na območju, kjer bi nastala nova občina, že deluje osnovna šola Predoslje s podružnicami na Trsteniku in Goričah, na Kokrici deluje podružnica osnovne šole Franceta Prešerna, vrtci delujejo v okviru osnovnih šol in njihovih podružnic na Predosljah, na Kokrici, Trsteniku in na Golniku. Primarno zdravstveno varstvo naj bi na območju nove občine izvajal javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, ki v svojem delovanju vključuje vse gorenjske občine. Komunalne storitve, ki vključujejo oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadnimi vodami, ravnanje z odpadki in pogrebno dejavnostjo, naj bi še naprej zagotavljalo javno podjetje Komunala Kranj, saj naj bi, po zagotovilih pobudnikov, nova občina še naprej obdržala soustanoviteljske pravice. Na območju nove občine že delujeta dve lekarni, na Kokrici in Golniku. Potrebe po knjižnični dejavnosti pa bi prebivalci nove občine kot soustanoviteljice še naprej zagotavljala Mestna knjižnica Kranj. Letni proračun bi znašal okoli 10 milijonov evrov, pri čemer bi občina lahko 4 milijone evrov namenila investicijam in razvoju. Tudi nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da so v Sloveniji upravljavsko sposobne in finančno zadostne vse občine nad zakonsko določeno mejo 5 tisoč prebivalcev. Slovenija ima 11 mestnih občin, med njimi je tudi Mestna občina Kranj, iz katerega območja se občina Golnik izloča. Mestna občina je občina, ki zaobseže večje mesto oziroma gostoto in strnjeno naselje ali več naselij povezanih v enotni prostorski organizem in mestno okolico. Zakon o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da lahko mesto dobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20 tisoč prebivalcev in najmanj 15 tisoč delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Tudi če se bo nova občina Golnik izločila iz Mestne občine Kranj, bo ostanek v celoti še naprej izpolnjeval pogoje, ki jih zakon določa tako za občino kot tudi za mestno občino, saj je sedanja Mestna občina Kranj tretja največja občina v Republiki Sloveniji in šteje preko 58 tisoč prebivalk in prebivalcev in ima med 23 in 24 tisoč zaposlenih. In ja, mesto Kranj bo še naprej ostalo del mestnih občin oziroma Mestna občina Kranj bo še vedno ostala upravno, gospodarsko in kulturno središče širše gorenjske regije.

Glede na navedeno in dejstvo, da v iniciativnem odboru sodelujejo predstavniki vseh krajevnih skupnosti, pri čemer so pobudo s sklepom podprli tudi štirje sveti krajevnih skupnosti, in da zgolj svet ene krajevne skupnosti pobude ni podprl, me je iniciativni odbor prepričal, da pobuda uživa podporo prebivalcev in da izpolnjuje zakonske pogoje za ustanovitev nove občine. Zato sem ocenila, da je vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma edina možnost, da se prebivalci na najbolj demokratičen način izrazijo o tem, kje in kako želijo upravljati in opravljati lokalne javne zadeve.

Kot veste, postopek ustanavljanja občin poteka v skladu z ustavo, zakonom o lokalni samoupravi in ustavnosodno judikaturo v več fazah. Prva faza je ugotavljanje ali so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev občine. Druga faza pa je razpis referenduma. Državni zbor razpiše referendum le, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine. Danes torej razpravljamo le o prvih dveh fazah. Ustanovitev občine z z zakonom in njeno konstituirane predstavlja šele tretja faza, in to zgolj v primeru, če sta bila izpeljani predhodni fazi in če so se prebivalci na referendumu izrekli za ustanovitev nove občine. Za prvi dve fazi je ključno vprašanje vidik izpolnjevanja pogojev za ustanovitev nove občine. Kljub temu, da so me predlagatelji prepričali, da pobuda izpolnjuje ustavne in zakonske pogoje, bo končno oceno podal Državni zbor. Ta pa mora pred tem dobiti mnenje vlade. Mnenje vlade je po moji oceni ključno za samo oceno izpolnjevanja pogoja. Kot ste se lahko prepričali, je vlada v mnenju o predlogu za razpis referenduma za ustanovitev občine Golnik z izločitvijo dela Mestne občine Kranj v novo občino Golnik z dne 14. 10. 2021 ocenila, da so zakonski pogoji za razpis referenduma za ustanovitev nove občine Golnik izpolnjeni. Kar pomeni, da bo občina Golnik, če bo ustanovljena, glede na število svojih prebivalcev in drugih okoliščin sposobna samostojno opravljati lokalne zadeve.

Naj za konec poudarim, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma ni uperjen ne proti Mestni občini Kranj in ne proti sedanjemu županu občine, niti nima političnih ozadij, kar je razvidno tako iz razmer v Državnem zboru glede na podpisnike kot tudi na lokalni ravni glede na glasovanje občinskega sveta. Kot prvopodpisana predlagateljica skupaj s poslanci prebivalk sedmih krajevnih skupnosti (Kokrica, Predoslje, Trstenik, Britof, Tenetiše, Golnik ter Goriče) omogočamo zgolj možnost, da se na najbolj demokratičen način ljudje odločijo in povedo, kje želijo živeti, urejati in opravljati svoje lokalne zadeve jutri. Glede na nastalo situacijo želim, da izkoristijo možnost, ki jo daje referendum kot institut neposredne demokracije, da namesto svetov krajevnih skupnosti in mestnega sveta s splošnim glasovanjem sodelujejo pri sprejemanju najpomembnejših odločitev o lokalnih zadevah kot je predlaagno vprašanje, ki je pomembno predvsem oziroma zgolj za njih. Sami namreč na lokalni ravni oziroma na ravni krajevnih skupnosti Mestne občine Kranj in svetov krajevne skupnosti ter mestnega sveta takšnega razpisa referenduma ne morejo zahtevati. Pa tudi če bi ga lahko, je glede na odklonilno mnenje mestnega sveta vprašanje, če bi bil sploh razpisan. Zakon o lokalni samoupravi razpis takšnega referenduma omogoča zgolj Državnemu zboru, predlagatelji pa smo lahko zgolj poslanke in poslanci. V predmetnem primeru torej poslanke in poslanci danes torej odločamo le o ustavni pravici do posvetovalnega referenduma, da bi krajani lahko na referendumu odločili, kje si želijo živeti.

Hvala lepa.