Hvala za besedo, predsednica. In vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Sam Janez Mohorič, skupaj z upravnim odborom zveze CINIP predstavljam ali pa nekako zastopam podjetnike, kateri so bili izbrisani po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 in Zakonu o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti. Cilj mojega prispevka ni, da bi pred parlamentarnih Odborom za gospodarstvo kogarkoli obtoževali. Radi pa bi s svojim razmišljanjem in osvetlitvijo vseh doživetih travm v obdobju izvajanja zakona 1999-2011, predvsem pa bi radi k razumevanju celotne zgodbe nasilno izbrisanih podjetij, tako imenovanih pravnih oseb. Moja, naša želja pa je, da bi vsi skupaj, vsi, ki soodločate o usodi ljudi, poskušali razumeti srž, bistvo problema, kaj in zakaj se je Zakon o finančnem poslovanju sploh zgodil. Če pa hočemo dobiti res poštene, nepristranske odgovore, moramo prisluhniti vsem akterjem, vzeti v pretres čas, ko se je sprejemal Zakon o finančnem poslovanju, predvsem pa moramo poskusiti razumeti, kje so vzroki tako imenovanega lobističnega prizadevanja uspeha nekaj posameznikov, zlasti pravosodja za sprejem omenjenega zakona. Danes, ko prebiramo magnetogram seje Državnega zbora, ko je bil sprejet omenjeni zakon, dobimo grozljiv občutek, kako se z neznosno lahkotnostjo zapečati usoda več tisočim državljanom. Zakaj z lahkoto? Ker je omenjena seja, opravljena dne 24. junija 1999, za sprejem tako pomembnega zakona trajala vsega 53 minut za vsa 3 branja. Na seji pa je bilo prisotnih 49 poslancev. Poslancem pa se je obenem mudilo, saj je bil to zadnji dan pred parlamentarnimi počitnicami. Poslanci dobesedno sploh niso vedeli, o čem odločajo. Predlagatelji zakona so do skrajnosti izkoristili stanje oziroma razpoloženje poslancev Državnega zbora, saj so bili že utrujeni od večmesečnih sej, ko se končno približujejo parlamentarne počitnice, pa po hitrem postopku sprejmejo še en na prvi pogled nepomemben zakon, Zakon o finančnem poslovanju podjetij, nezavedajoč se, kakšno stisko so potisnili na tisoče državljanov Republike Slovenije. Glede na to, da nimam veliko časa, bi se še en odstavek. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil sprejet 1999 po hitrem postopku. Uvedel je nekaj popolnoma nerazumljivih pravnih določb, saj je uvedel veljavnost zakona za nazaj, vse od začetka podjetništva leta 1989. Uvedel je tako imenovano fikcijo, da so podjetniki družbeniki pri notarju podpisali zavezo, da odgovarjajo s svojim premoženjem. Suspendiral je določila Zakona o podjetjih iz leta 1988 in Zakona o gospodarskih družbah iz leta 1993, katere so nedvoumno določale, da podjetniki družbeniki s svojim premoženjem ne odgovarjajo. Suspendiral je celo pravnomočne odločbe sodišč, v katerih nedvoumno določa, da družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Uvedel je administrativni izbris družbe brez predhodnih poskusov sodelovanja s prizadetimi. Ponovno se postavlja vprašanja, zakaj veljavnost zakona za nazaj, zakaj uporaba fikcije za nazaj, zakaj izključitev prizadetih iz postopkov, zakaj je obveščanje družbenikov le v oglasnem delu Uradnega lista. Najbolj sporno pa je vprašanje vsekakor, zakaj so bili suspendirani sklepi sodišč. In še vrsta drugih vprašanj.

Predlog zakona, ki je trenutno na mizi, upošteva tudi določeno soodgovornost družbenikov za opustitev… / nerazumljivo/ svojih družb, saj predlog zakona o popravljanju krivic predvideva omejeno in le delno pravico do odškodnine od države za opustitev dolžnega ravnanja pravosodja in neodmerjanja ukrepa zoper družbenike. Predsednica, gospa Udovč in člani Odbora za gospodarstvo, predlagamo in prosimo, da realno ocenite celotno zgodbo in da podprete zakon o popravi krivic.

Hvala lepa.