Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi navzoči, lep pozdrav s strani našega ministrstva.

Povabljeni smo bili k razpravi o Predlogu zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, katerega besedilo je na 41. seji, 9. junija določil Državni svet in ga posredoval Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Predlog zakona, podan s strani Državnega sveta, določa pravico do povračila škode, ki je bila povzročena zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v obdobju 23. julij 1999 do 16. 11. 2011 na njihove družbenike in delničarje. Ob tem tudi določa upravičence in upravičenke, merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje. Kot razlog za sprejem zakona predlagatelj navaja, da je Zakon o finančnem poslovanju podjetij določil administrativen izbris vseh nedelujočih in nedokapitaliziranih pravnih oseb ter ustavno sporen ex lege(?) prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje mimo zakonsko urejenega postopka spregleda pravne osebnosti po takrat veljavnem Zakonu o gospodarskih družbah kljub temu, da po mnenju predlagatelja takrat niso obstajale izjemne utemeljene okoliščine, ki bi ga upravičevale. Izbris naj bi zajel med 17 in 25 tisoč zasebnih družb, njihovi družbeniki pa so po mnenju predlagatelja neutemeljeno utrpeli znatno škodo, katero jim je potrebno povrniti s pravično in primerno odškodnino. Podana je tudi ocena finančnih posledic zakona na proračun Republike Slovenije, ki je bila po prvotnem predlogu med 300 do 400 milijonov evrov, v osnutku amandmaja pa je predvidena ocena škode okrog 17 milijonov evrov. Po tretjem izračunu pa naj bi po predlogu predlagatelja le-ta znašala 45,5 milijona evrov. Vlada Republike Slovenije je preučila predlog zakona in ugotovila, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije o delu vsebin, ki jih zakon ureja, že nekajkrat zavzelo stališče. Iz obrazložitev odločb Ustavnega sodišča je tako smiselno mogoče slediti zaključku, da bi s sprejemom predloga zakona lahko posegli v nekatere ustavno varovane pravice, kot je na primer pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine, pravico prepovedi povratne veljave pravnih aktov in pravico do enakosti pred zakonom. Prav tako je bil leta 2018 sprejet Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki je do odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Lekić proti Sloveniji prekinil vse postopke proti družbenikom izbrisanih družb. ESČP je leta 2018 razsodilo, da veljavna ureditev v Republiki Sloveniji v obravnavnem obdobju ni kršila človekovih pravic, pravice do mirnega uživanja premoženja, zaradi česar so tako sodišča v Republiki Sloveniji lahko nadaljevala s prekinjenimi postopki proti družbenikom izbrisanih družb. Vlada Republike Slovenije je predhodno že posredovala mnenje do predloga zakona, v katerem je izpostavila nekatere njegove pomanjkljivosti, med drugim v zvezi s pravico do povračila oziroma izplačila škode, vplivom na ekonomsko in fiskalno politiko Republike Slovenije, omejitvijo kroga upravičencev, vračilom premoženja v naravi, predlagano obdavčitvijo izplačil, dodelitvijo novih delovnih oziroma odločevalskih pravic in obveznosti ter uvedbo finančnih posledic. V posledici vsega povedanega, upoštevaje obrazložitev mnenja Vlade Republike Slovenije, ki ga je sprejela 8. julija 2021, smo do Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011 zadržani.

Hvala za vašo pozornost.