Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki strokovnih vladnih služb in drugi prisotni.

Državni svet je na 41. seji sprejel besedilo Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. junija 1999 do 16. novembra 2011. S predlogom se rešuje problematika posledic, ki so jih utrpeli družbeniki družb, ki so bili na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju izbrisane v prej navedenem obdobju. Izbris je bil izveden po uradni dolžnosti, pri čemer je veljala zakonska domneva, da so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarno odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti, da je temeljna značilnost kapitalskih družb ravno v tem, da je odgovornost njihovih družbenikov in delničarjev omejena na vložek v družbo, razen če obstaja pogoj za spregled pravne osebnosti. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil sprejet zato, da bi saniral opustitev sodišč, ki niso po uradni dolžnosti začenjale postopke stečaja in likvidacije družb, čeprav bi to morale skladno s takratnimi predpisi. V času sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij in kasneje Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju niso obstajale izjemne okoliščine, ki bi neodvisno od pogojev za spregled pravne osebnosti upravičevale širitev odgovornosti družbenikov kapitalskih družb. To problematiko je Državni zbor obravnaval že večkrat in je vsakokrat bilo ugotovljeno, da je neomejen prenos obveznosti nesorazmerno posegel v položaj družbenikov kapitalskih družb. Nazadnje je bil sprejet Zakon o postopku za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, na podlagi katerega je opisani prehod obveznosti prenehal.

Temeljni namen predlaganega zakona je omogočiti pravično zadoščenje osebam, ki so s svojim osebnim premoženjem plačevale dolgove izbrisanih kapitalskih družb, tako da se jim vsaj delno povrne povzročena škoda. Ob tem se upošteva tudi položaj upnikov, ki so na podlagi domneve, da so družbeniki prevzeli solidarno odgovornost za vse neporavnane obveznosti izbrisane družbe, pridobili pravnomočne izvršne naslove. Na podlagi tega zakona se bo lahko povrnilo le premoženjsko škodo, in sicer praviloma le delno. V predlogu so opredeljena pravila glede postopka višine in načina povračila škode ter je urejeno vprašanje pravnega nasledstva. Vlada in Zakonodajno-pravna služba sta glede predloga podali mnenje, v katerem sta izpostavili določena vprašanja in pomisleke. Kot veste, so poslanske skupine Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija – krščanskih demokratov, Stranka modernega centra vložili amandmaje, ki predvidevajo drugačen postopek uveljavljanja škode in odgovarjajo na pomisleke in pripombe, ki so jih izpostavile vlada in Zakonodajno-pravna služba v svojih mnenjih. Seznanjeni ste bili tudi s pripombami k predlaganim amandmajem s strani predlagatelja. Priznati moramo, da smo z vloženimi amandmaji v glavnem zelo zadovoljni, saj odgovarjajo na naše probleme, problematizirati pa želimo 1. in 5. člen amandmajev, o tem pa bo kaj več v nadaljevanju povedal gospod Šime Ivanjko. Kot predstavnik predlagatelja želim poudariti, da je bila družbenikom in delničarjem izbrisanih kapitalskih družb povzročena škoda zaradi neomejenega prenosa obveznosti, ki je nasprotoval temeljem korporacijskega prava in je nesorazmerno posegel v njihovo zasebno lastnino. Prosim vas, da podprete konstruktivne rešitve predstavljene problematike, s katerimi se bo vsaj delno odpravila povzročena škoda in vzpostavilo pravično ravnotežje.

Hvala.