Hvala lepa.

Jaz sem Renata Rajapakse. Sem družinska in urgentna zdravnica. Celo življenje delam na primarnem nivoju. Trenutno sem tudi v funkciji direktorice zdravstvenega doma, delno pa že, kar dolga leta v manjšem obsegu sodelujem torej delam na Ministrstvu za zdravje in pravzaprav bi se lahko res navezala na kolega dr. Stepanoviča. Predvsem bi se pa na začetku res rada zahvalila za to priložnost, da nas slišite, ker dejansko pač tudi kot vodja neke ustanove, ko grem po hodniku vidim kolegice blede, izčrpane in mi rečejo: »Renata, ne vem koliko časa bom jaz še zdržala dejansko smo na robu zloma.«. Želela bi poudariti, da mi družinski zdravniki oziroma mi, ki delamo na primarnem nivoju to delamo s srcem. Veste na primar gre delati nekdo, ki res hoče bi rekla za paciente poskrbeti, ampak sedaj sploh nimamo več te možnosti in sedaj v bistvu prihajamo sem, da vas prosimo, da nam daste to možnost nazaj, da mi lahko delamo tisto, kar hočemo delati, ampak kako to narediti pravzaprav. Rabimo dodatne kadre strokovne in kader, ki nam bo pomagal pri vseh teh novih izzivih novih poteh do dostopov pacientov, o katerih smo govorili. Medicinska sestra, ki je v ambulanti ne more istočasno v istem času odgovarjati na telefonske klice, sprejemati paciente, pripravljati kartoteke, vnašati podatke v računalnik, odgovarjati na elektronsko pošto, vmes pa verjetno še opravljati preveze, kakšno infuzijo nastaviti skratka enostavno ni to bo tem, da je tudi do 100 ali preko 100 pacientov dnevno torej v obravnavi na kakršnekoli načine. Mi dejansko smo prišli do točke zloma ali kako bi se temu reklo kot je zadnjič kolega Rok Ravnikar povedal smo v čolnu, ki se že potaplja in pač sedaj, če ne bomo hitro nekaj naredili bomo potonili v celoti. Naslovila bi, potem tudi na ta Državni zbor to strategijo, ki jo sedaj pripravljamo v sodelovanju z vsemi deležniki smo se pogovarjali in vsi profili poudarjajo dejansko ta enak problem se pravi neka pomanjkanje kadrov, neko nestimulativno okolje, neko togo okolje, prevelike obremenitve in seveda vsi odhajajo iz tega sistema, ker nekaj časa še zdržiš, ampak potem moraš rešiti sebe, zaradi tega bi res prosila ta strategija, ki se pripravlja jo delamo skupaj torej tisti, ki delamo v tem sistemu, ki nekako vemo kaj potrebujemo, da bomo lahko normalno delali v naprej in nekako želimo predstaviti strategijo tako bi rekla v tem Državnem zboru in seveda prositi za podporo vseh, ker gre za v bistvu vse naše državljane in tudi predvsem to, da bo to nekaj, kar ne bo spet ostalo nekaj na papirju, ker že mnogokrat smo se vračali pa neke drobtinice, ampak to ni več dovolj. Sedaj pač s temi drobtinicami ne bomo mogli rešiti sistema in nekako res polagamo velike upe. Sedaj je tudi recimo na Ministrstvu za zdravje pač že dolgo sodelujem. Prvič sedaj imam občutek, da je neki veter, ki nas posluša, ki hoče v bistvu nekako dejansko rešiti to situacijo in res slišite od vseh nas, da je to res zadnji vlak.

Hvala.