Lep pozdrav. (Sem Aleksander Stepanović.)

Tukaj sem v vlogi predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine pri slovenskem zdravniškem društvu. Poleg tega pa sem tudi namestnik nacionalne koordinacije za specializacijo iz družinske medicine in dovolite mi, da vam uvodoma najprej predstavnim kaj so nam povedali specializanti v anketi in pa tudi mladi specialisti zakaj se ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine, s katero pravzaprav kot tako ni nič narobe. Mi vemo, da v številnih evropskih državah, ki imajo dobro razvito primarno zdravstveno varstvo pa lahko dam za primer samo Dansko ali pa Nizozemsko je to najbolj zaželena ali pa celo ena najbolj zaželenih specializacij med vsemi in tudi pri nas so se v preteklosti najboljši študenti v letniku odločali za specializacijo ravno iz družinske medicine sedaj je pa na enkrat postala zelo deficitarna, kar se interesa tiče. Eden od razlogov so prav gotovo te prevelike obremenitve, o katerih je govoril že kolega Rok Ravnikar, če mora eden zdravnik delati skoraj za dva v primerjavi s kolegi iz teh drugih držav, kjer je to zdravstvo bolj razvito, potem si lahko predstavljate, da so te obremenitve objektivno zelo velike.

Potem je tukaj zelo veliko nepotrebna administriranja, ki prav tako diplomante medicinske fakultete odvrača od tega dela. Tukaj bi morali nujno najti možnosti za prenos vsega, za kar ni potrebna medicinska izobrazba na druge kadre, ki so za to usposobljeni oziroma celo bolj usposobljeni od nas. Nadalje so povedali, da so to slabi delovni pogoji, delo na večih deloviščih hkrati dežurstva, nočna, vikendi, izmensko delo. V primerjavi s kakšnimi drugimi specializacijami je tega bistveno več in pa nenazadnje tudi prostorska stiska. To sicer ni ključno pa vendar ljudje radi delajo v prijetnem okolju. Naše stavbe zdravstveni domovi so vsi starejši od 50 let ali več in praktično sedaj s temi novimi programi, ki se uvajajo referenčne ambulante, centri za krepitev zdravja, centri za duševno zdravje skratka to so vse dejavnosti, da se ne bomo narobe razumeli, ki so zaželene, ampak jih nimamo kam umestiti oziroma ko jih umestimo se, potem pogoji dela in prostorska stiska za vse ostalo slabša.

Mogoče še nekaj besed o dostopnosti pravzaprav nikjer na svetu ni vse zastonj v zdravstvu ali pa uradno je in potem ne dobiš nič ali pa dobiš storitev, ki je zelo slaba. Ta tema je zagotovo nepriljubljena tudi med politiki pa vendar nam se sedaj očita slaba dostopnost, ki se je verjetno za nekatere dejansko objektivno poslabšala. Tukaj bi omenil predvsem ranljive skupine, ki nimajo možnosti teh sodobnih komunikacijskih poti e-mailov in tako dalje. Po drugi strani pa smo mi na široko odprli vrata neki populaciji ljudi, ki nas zasipajo z e-maili s strani, ki so dejansko rešljive tudi na kakšnem drugem nivoju ne morda takoj na nivoju zdravnika in nam dejansko, potem zmanjka časa za tisto, s čimer bi se morali ukvarjati oziroma za tiste ljudi, ki so naše pomoči dejansko potrebni. Tako da glede te dostopnosti bi verjetno tudi morali neke omejitve oziroma nekaj na tem nivoju spremeniti covid je pa to samo razgalil tukaj so poleg te naše dostopnosti v ambulantah na hišnih obiskih NMP so sedaj še covid ambulante, cepljenja, brisi in v zvezi s tem dostikrat slišimo o praznih čakalnicah. S tem se namiguje, da za zaprtimi vrati ne vem pijemo kavo. Jaz mislim, da je prazna čakalnica pravzaprav bolj znak ene dobre organizacije dela kot pa nekaj slabega. Polna čakalnica ni še nikogar pozdravila, medtem ko je pa dobra organizacija dela marsikdaj že kaj rešila.

Moje sporočilo danes temu visokemu zboru je, da je pravzaprav nujno prekiniti to začarano spiralo navzdol. Mi imamo velike obremenitve, zaradi tega imamo bolj privlačno delo drugje zlasti v bolnišničnem okolju ali pa tudi v tujini. Imamo upokojevanje, odhode, ki se ne nadomestijo z novimi kadri in potem imamo, zato še večje obremenitve in se potem spet zavrtimo v temu krogu oziroma pademo še eno stopnjo nižje. Če tega ne bomo prekinili žal v kratkem sledi razpad tega sistema kot ga imamo danes in ki je priznano tudi s strani mednarodnih institucij in svetovne zdravstvene organizacije dober in še vedno z velikimi napori zaposlenih v zdravstvu še vedno dobro deluje.

Hvala lepa.