Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

S problematiko slamnatih podjetij se pa v Zvezi svobodnih sindikatov soočamo že več let. Predvsem gre tukaj za problem uveljavljanja terjatev delavcev do takih delodajalcev, plače, regresi, drugi denarni zahtevki, posledično pa tudi davki in prispevki. Seveda ima tak delavec na voljo vsa pravna sredstva tudi ta, ki so bila omenjena, vendar so v večini ta pravna sredstva neučinkovita, kar se tiče izterjave terjatev predvsem iz razloga, ker tako podjetje in njegov lastnik oziroma zastopnik nimata formalno nobenega premoženja, iz katerega bi se tak delavec lahko poplačal. Tako se proti delodajalcu seveda lahko vloži tožba. Ta navadno nanjo niti ne odgovori, ker zaupa tej zaščiti, ki mu jo tako slamnato podjetje daje, zato se niti ne spusti v neko pravdo sodišče, zato izda zamudno sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Izvršilni naslov kot smo slišali je lahko sicer tudi plačilna lista, če je izdana moramo vedeti, da vedno niso izdane, ampak ne glede na to je potrebno na podlagi takega izvršilnega naslova vložiti izvršbo. Izvršba je v takem primeru po navadi neuspešna, ker je podjetje brez premoženja pogosto celo v evidenci AJPES brez navedenega transakcijskega računa, zato delavcu edina pravna pot, ki mu ostane je za izterjavo svojih terjatev je seveda kazenska ovadba, če obstaja sum kršitve temeljnih pravic delavcev. V tej kazenski ovadbi delavec uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek, glede katerega je lahko tudi napoten na civilno pravdo, kar še dodatno podaljša celotni postopek. Seveda kolikor smo pa slišali je pa pri ovadbah dodatnih problem, da so lastniki navadno v tujini, težko jih je najti. Angažirajo se sicer lahko tudi tuji organi pregona, ampak v končni fazi v veliki veliki večini primerov se zgodi, da niti lastnik takega podjetja oziroma če je odgovorna oseba obsojena nima nekega premoženja, na podlagi katerega bi se delavec lahko poplačal. Pravna sredstva niso učinkovita glede izterjave. Težava je preveč v enostavnem preveč poceni ustanavljanju d. o. o.-jev. Ustanovni kapital d. o. o. ne ostaja na TRR, kljub temu, da 495. člen ZGD to zapoveduje se to v praksi ne izvaja. Še vedno kakor sem rekel na AJPES najdemo podjetja, kjer TRR sploh ni registriran. Če je registriran je po navadi blokiran, na njem ni sredstev. Tako, da bi bilo za razmisliti po mojem mnenju tudi o tem kako zadržati neki osnovni kapital v podjetju, kako zagotoviti izvajanje ZGD, ki to narekuje. Iz naše strani predlagamo komisiji, da predlagane sklepe sprejme.

Hvala.