Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnost, spoštovane poslanke, poslanci in ostali navzoči!

V okviru izpostavljene problematike veriženja slamnatih podjetij je predstavljena praksa odpiranja in zapiranja podjetij z namenom goljufanja delavcev pri plačah in prispevkih in posledično oškodovanje države pa tudi podjetij, ki poslujejo zakonito. V okviru hudih kršitev delavskih pravic, ki so posledica veriženja slamnatih podjetij so posebej izpostavljene kršitve neizplačila plač in prispevkov za socialno zavarovanje. Poudariti velja, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremlja razmere na trgu dela in se je prav, zaradi zaznanih kršitev na področju neplačevanja prispevkov in neizplačanih plač v preteklosti odzvalo s sprejemom določenih mehanizmov, ki so prispevali k zmanjšanju te problematike. Na zakonski ravni je bilo z Zakonom o delavnih razmerjih že leta 2013 vzpostavljenih več mehanizmov, ki se aktivirajo ob nastanku kršitve neizplačila plače. Naj naštejem le bistvene. V primeru neizplačila plače je možna neposredna sodna izvršba na podlagi pisnega obračuna plače, ki je verodostojna listina. Naj strožja globa za delodajalca za prekršek povezan s plačilom za delo je od 3 tisoč do 20 tisoč evrov. Možna je izredna odpoved s strani delavca, ker mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Nadalje je možna izredna odpoved s strani delavca, ker mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Možna je tudi izredna odpoved s strani delavca, ker delodajalec za delavce tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačeval prispevkov za socialno varnost. Delavec je nadalje upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka brez založitve stroškov postopka, opravičen predlagatelj je tudi javni štipendijskih razvojni invalidski in Preživninski sklad Republike Slovenije. V zvezi s pristojnostmi Inšpektorata Republike Slovenije za delo velja dodatno izpostaviti, da je novela Zakona o inšpekciji dela v letu 2017 uvedla možnost inšpektorja, da z odločbo prepove odpravljanje dela delavcev ali dejavnosti ob ugotovitvi, da je bil pi delodajalcu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu kot to določa Zakon o delovnih razmerjih. V zakonodaji pa je opredeljena tudi dodatna vrsta drugih mehanizmov vezanih na kršitev ne zagotavljanja izplačila plače. To je opredelitev kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku: prepoved zaposlovanja in dela tujcev, vpliv na postopek javnega naročanja, prepoved ustanavljanja gospodarskih subjektov, uvrstitev na seznam delodajalcev z negativnimi referencami ter odvzem dovoljenja in izbris iz registra delodajalcev za zagotavljanje dela. V zvezi z neplačevanjem prispevku za socialno varnost pa poudarjamo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zgolj eden izmed zakonov, ki ureja problematiko neplačevanja prispevkov ne ureja pa problematike pobiranja prispevkov temveč napotuje na predpise, ki urejajo davčni postopek in davčno službo. Sicer pa ZPIZ-2 v izogib poškodovanju delavcev vsebuje nekatere varovalne določbe, ki omogočajo, da se delavcem tudi obdobje, v katerem je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zgolj obračunal ne pa tudi plačal šteje v pokojninsko dobo ne glede na to ali so bili ti prispevki kasneje tudi izterjani in plačani. Taka ureditev velja tudi za obdobje, v katerem delodajalec prispevkov ni niti obračunal. Poudariti velja, da je ZPIZ-2 predpisal dodatno obveščanje delavcev in delodajalcev o dejstvu ne obračunanih prispevkov s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter poziv delodajalcu naj izplača plačo in predloži obračun, če tega še ni storil ter hkrati tudi poziv delavcu naj se izreče o plačilu plače. Z vidika priznavanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje je tako delavec zaščiten. Nenazadnje naj v zvezi z izpostavljeno problematiko pojasnim, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremlja to področje tudi preko nadzornih sistemov. Glede zakonskih rešitev, ki sodijo v okvir pristojnosti našega ministrstva menimo, da so le-te ustrezne in predstavljajo zadostno podlago za vzpostavitev učinkovitega sistema tako izplačevanja plač kot pobiranja prispevkov in priznavanja pravic na podlagi vplačila le teh.

Glede predloga priprave ocene o škodljivih družbenih učinkih veriženja podjetij in zakonodajnih predlogov zunaj okvira Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa ocenjujemo, da je izpostavljene izzive potrebno nasloviti na kazenskem, davčnem, gospodarsko statusnem, upravnem in še katerem drugem področju, na katere pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne more posegati. Ministrstvo za delo se torej strinja, da gre za pomembno tematiko in razume razsežnosti škodljivih posledic hkrati pa ocenjuje, da jo je treba ustrezno nasloviti in k temu pritegniti vse ustrezne resorje.

Bi se pa želela opredeliti še do sklepov ki so bili predlagani s strani predlagatelja. In sicer po vsebinski plati tako kot je bilo povedano se na našem ministrstvu strinjamo, da je potrebno celotno zakonodajo urediti tako, da veriženja podjetij za odpiranje in zapiranje podjetij ne bo možno, vendar ta glavni predlog s strani predlagatelja ne sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialnega zadeve in enake možnosti in bi bilo potrebno k temu pritegniti tako Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance in tudi še katero drugo ministrstvo.

Glede prvega sklepa, ko smo ga proučili smo to ugotovili tako kot sem povedala, da se ti primarno ne nanašajo na področje našega ministrstva in da sodijo izven okvira Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato je tako k pripravi ocene škodljivih posledic izpostavljene prakse kot predlogov za preprečevanje vpisani ravnanj treba nasloviti oziroma k temu pritegniti ustrezne pristojne resorje. Iz tega vidika se s predlaganim sklepom glede na to, na koga je naslovljeno ne moremo strinjati.

Tudi drugi sklep, kjer komisija nalaga Ministrstvu za delo, da v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za gospodarski razvoj ter s predstavniki delavcev in strokovnjakov na področju gospodarskega kriminala pripravi predloge zakonodajnih sprememb, ki bodo onemogočile škodljivo veriženje slamnatih podjetij in s tem oškodovanja delavcev v skupnosti in gospodarstva se iz tega vidika, na koga je sklep naslovljen ter kdo na bi moral to pripravljati ne moremo strinjati, saj področje ne sodi v okvir delovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tudi tretji sklep se nanaša na to, da naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi zakonodajne spremembe. Upoštevajo vse te predloge, ki so navedeni v predlogu za današnji sklic. Ti predlogi se nanašajo tako kot je bilo tudi že rečeno glede dobre prakse, ki je bila izpostavljena v Avstriji se nanaša na Ministrstvo za finance oziroma na FURS. Glede prostorskih pogojev za ustanovitev podjetja se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo. Tudi odsvojitev lastništva se pravi prenosi teh delavcev in odpiranje in zapiranje in na ta način veriženja slamnatih podjetij ne sodi v pristojnost Ministrstva za delo. Varno tako varni elektronski predal in tudi ta organiziran kriminal, ki je bil naveden naš inšpektorat se pravi Inšpektorat Republike Slovenije za delo je podal določene predloge, kar je bilo možno in tisti predlogi, ki so se že v vseh teh letih nanašali na Ministrstvo za delo jih je poskušalo naše ministrstvo tudi ustrezno nasloviti. Ti predlogi, ki pa so tudi tukaj omenjeni pa se nanašajo na okvir pristojnosti drugih ministrstev kot sem že navedla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance tudi Ministrstva za javno pravo, Ministrstvo za pravosodje tako, da se tudi s tem tretjim sklepom iz tega vidika na koga je naslovljeno ne moremo strinjati.

Hvala.