Spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni, lepo pozdravljeni na predstavitvi rednega letnega poročila za leto 2020.

To je četrto letno redno poročilo zagovornika načel enakosti in je prvič sestavljeno iz dveh delov, namreč iz dveh ločenih celot, kjer prvi del po zgledu iz preteklih let predstavi sistematičen pregled delovanja organa v lanskem letu po vseh nalogah, ki jih organ opravlja, tako na posamičnih primerih diskriminacije kot tudi na širši družbeni sistematični ravni. Vsebuje tudi statistične podatke o opravljenih svetovanjih državljankam in državljanom, o postopkih ugotavljanja konkretne diskriminacije o posamičnih primerih in pa o ocenah diskriminatornosti predpisov, ki so tudi predpogoj za morebitno vlaganje zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče.

Tukaj dodam to pojasnilo, da je za konkretne primere diskriminacije predvideno, da je naš organ tisti, ki presoja ali je o konkretnem primeru do diskriminacije prišlo ali ne. Glede predpisov pa ima glavno besedo Ustavno sodišče in naš organ predvsem pripravi oceno proti diskriminatornosti, torej diskriminatornosti predpisa in jo morebiti posreduje Ustavnemu sodišču v presojo.

Vsebuje torej sistematični del tudi pregled stanja diskriminacije v državi na splošno in pa pregled vseh posebnih ukrepov, vseh priporočil s katerimi smo pri zagovorniku v letu 2020 skušali preprečiti in zmanjšati diskriminacijo v družbi oziroma doseči spremembe diskriminatornih predpisov politik ali praks. Na koncu je predstavljen tudi pregled sodelovanja z različnimi državnimi organi in s civilno družbo vključno z izobraževalnimi in ozaveščevalnimi aktivnostmi ter mednarodno sodelovanje organa.

Pri zagovorniku načela enakosti smo v lanskem letu 2020po treh letih ponovno izvedli široko javno mnenjsko raziskavo glede dojemanja precepcije diskriminacije in izkušnjah z diskriminacijo državljank in državljanov pa tudi o njihovih stališčih do posameznih tem, ki predstavljajo pogled na posamezna področja našega dela. V raziskavi smo se tako dotaknili tudi vprašanja prepoznavanja institucij kot je zagovornik in uporabe njihovih pristojnosti.

Kot je pokazala ta raziskava je za dve tretjini vprašanih vprašanje diskriminacije in varstva pred diskriminacijo pomembno družbeno vprašanje. Petina anketiranih pa je navedla, d je v letu torej v enem letu pred vprašanjem doživela neke vrste diskriminacijo in zapostavljanje, torej 20%, kar pritrjuje prvi ugotovitvi z raziskave. Gre za pomemben, razširjen problem s katerim se je treba tudi sistematično ukvarjat.

Kar 4% udeleženih v raziskavi pa je v življenju že doživelo spolno nadlegovanje. Večinoma na delovnem mestu. Na vprašanje, zakaj osebe, ki menijo, da so diskriminirane v zvezi s tem ne reagirajo ali ne zahtevajo spremembe so udeleženke in udeleženci v raziskavi največkrat odgovorili, da zato, ker menijo, da se ne bo nič spremenilo ali pa zaradi strahu, da bi se zaradi njihovega ukrepanja njihova situacija še dodatno poslabšala.

Pri zagovorniku smo prepričani, da se prek vzorov kako se lahko uspešno soočajo z diskriminacijo lahko tudi spodbudili ljudi do mere, da bi več uporabljali pravna sredstva, ki so jim na voljo. Zato jih skušamo spodbujati in opogumiti vsaj v tolikšni meri, da četudi ne upajo osebno izpostavljat svojih zgodb nam od diskriminaciji vseeno poročajo, da jo zabeležimo in seveda zaznamo.

Krepitev zaupanja v institucije, ki ščitijo pravice posameznikov predstavlja izziv tudi v širšem evropskem prostoru. To ni vprašanje, s katerim se ukvarja samo Slovenija in imajo države pri tem različne izkušnje. Načeloma se z dolžino obstoja specializirane institucije za varstvo pred diskriminacijo krepi tudi njena prepoznavnost v družbi pa tudi zaupanje ljudi v to, da jim lahko v konkretnih situacijah tudi pomaga. To posledično vodi k večji uporabi pravnih možnosti, ki jih ponujajo pristojnosti posamezne institucije oziroma zakonodaja.

Zaradi posebnih razmer povezanih s kovidom v letu 2020 smo izvedli tudi dodatno raziskavo o položaju oseb, ki živijo v domovih za starejše. Namen te raziskave je bil raziskati in predstaviti izkušnjo tako oskrbovancev v domovih kot njihovih sorodnikov pa tudi zaposlenih in vodstvenih kadrov. Raziskava je objavljena na naši spletni strani. V njej pa je bilo navedenih več zaskrbljujočih dejstev, ki so odsevale realnost slovenske družbe v letu 2020 in s katero o kateri smo sicer že od tega trenutka naprej veliko slišali, govorili in tudi ukrepali.

Drugi del poročila, to je ta rumeni del pa pripravi poglavja tako, da so posebej predstavljena skozi vidik posamezne osebne okoliščine kot razloga diskriminacije, skozi resorje oziroma področja, skozi resorja vlade in področja družbenega življenja, ki jih posamezen resor pokriva in na koncu vsakega poglavja nekaj tipičnih oblik diskriminacije, ki se lahko pojavijo v okviru posamezne osebne okoliščine. To bralcem in bralkam olajša uporabnost tega poročila, tako da lahko hitro najdete v zvezi s starostjo, v zvezi s spolom in tako naprej po osebnih okoliščinah ali pa po resorjih kaj je bilo tisto, kar smo najbolj obravnavali v smislu svetovanja, ugotavljanja diskriminacije v postopkih, kakšna priporočila smo dajali posameznim ministrstvom in tako služi pač kot en pregled, pregled sistem aktivnosti na tem področju.

Na primer priporočila se večinoma nanašajo na nastajajočo zakonodajo, tisto, ki je bila lani v procesu in v zvezi s katero je zagovornik predlagal nekatere izboljšave, delno seveda so bila upoštevana, delno ne. Tisto, kar je bilo mogoče ob koncu leta zapisati je tudi v poročilu jasno označeno.

V poglavju posamezne osebnih okoliščin so vedno vključeni tudi izseki iz prej omenjene javnomnenjske raziskave in pa pregled sodelovanja zagovornika s civilno družbo na tem področju poskušam seveda rezunirat tisto, kar v dialogih z nevladnimi organizacijami o položaju posameznih skupin spozna v tekom posameznega leta pa tudi o sodelovanju, o konkretnem sodelovanju s posameznimi resorji in inšpektorati, ki so pristojni za posamezno osebno okoliščino oziroma področje diskriminacije.

Lansko poročilo je imelo posebno poglavje o umetne inteligence in varstva pred diskriminacijo, ob tem ko se robotizira marsikateri aspekt odločanja v družbi se lahko določeni vzorci in algoritmi nenamerno pretihotapijo in prevedejo in tako določeni predsodki in izključevanja pravzaprav algoritem generira in potem preproducira. V zvezi s tem je bila ta tematika izpostavljena tudi v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Na tej razpravi smo v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje tudi letos potem aktivno sodelovali.

Na koncu želim izpostaviti še sodbo Upravnega sodišča v povezavi z eno od naših odločb v kateri smo v kateri je Upravno sodišče lansko jesen pritrdilo našemu stališču, da gre pri obračunavanju poslovne uspešnosti oziroma božičnic glede na prisotnost delavca na delovnem mestu lahko za posredno diskriminacijo zaradi spola, starševstva in zdravstvenega stanja. Ta tematika je široka mi tudi v letošnjem letu obravnavamo veliko takšnih primerov. Namreč spol, zdravstveno stanje oziroma nega otrok, spol posredno zaradi nosečnosti pogojuje višino božičnic delavkam in delavcem in s tem jih avtomatsko postavlja v diskriminiran položaj.

Dodatno pa smo Ustavnemu sodišču v letu 2020 predložili zahtevo za presojo ustavnosti glede enakopravnosti parov istega spola. V začetku 2021 pa tudi zahtevo za presojo v zvezi z zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije, sicer v povezavi zakonsko možnost da delodajalec omogoča da brez navajanja razlogov prekine pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjevalnimi pogoji za pridobitev starostne pokojnine. Noben od teh primerov do danes še ni bil na Ustavnem sodišču rešen.

Toliko za uvod in seveda v primeru dodatnih vprašanj se priporočam. Hvala.