Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice, kolegi, državni sekretar, vsi gostje, lepo pozdrav.

Najprej uvodoma se popolnoma pridružujem mnenju kolegice, ki ga je izrazila. Ampak vi vodite sejo. Sicer ste imeli potrebo, da preberete obrazložitev, zakaj predstavnikov delodajalcev danes ni. Ste pač prebrali. Ne drži pa vaša trditev, da se politika nima kaj vtikati v Ekonomsko-socialni svet. Naj vas spomnim, da je del tripartitnega sestava Ekonomsko-socialnega sveta tudi politika. Tako, da žalostno pa je, da smo se morali tudi preko te seje danes, da se pogovarjamo o tej temi. Tako, da to.

Drugo, kar bi se vam želel spet iskreno zahvaliti za vaš modus operandi, da seje, ki jih skliče opozicija, sklicujete ob 18-ih, 19-ih. Tako, da iskrena vam hvala, da ste se tako potrudili, da bomo članice in člani odbora lahko kvalitetno delali v večernih urah. Da ob dejstvu, da je bila ta dvorana večidel dneva danes prosta. Ampak sem že izgubil kakršnokoli upanje, da bo naletelo na kaka plodna tla. Če niste sposobni tega zorganizirati, odstopite kot predsednica tega odbora. Če ste bili odsotni, imate pa še dva podpredsednika, ki bi tudi lahko v nekih normalnih urah sklicala to sejo do odbora.

Toliko uvodoma, ker sem se, kot običajno, moral izkihati, tisto, kar mi leži, da povem.

Zdaj gremo k temi. Neka pametna politika, spoštovane kolegice in kolegi, se je pred desetletji v tej državi odločila, da bo začela reševati probleme, ki jih ima ta država, ki se tičejo državljank in državljanov te države, ki posegajo v ekonomski in socialni status naših državljank in državljanov, da jih bo poskušala reševati v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Po mojem je to eden izmed dosežkov tega Ekonomsko-socialnega sveta in od dosežkov neke civilizirane, napredne, demokratične družbe, ki se je odločila, da se bo ob vseh večjih spremembah sestala, se bo poslušala in se bo kar v največji možni meri, kakorkoli se bo dalo, tudi slišala in poskušala vedno najti nek ustrezen dogovor. Zdaj, več ali manj je ta dialog v zadnjih desetletjih, z nekimi vzponi in padci, ampak vendarle je v tej državi potekal. Tako da izredno sem razočaran nad tem, da se v času te vlade, se pravi od marca lanskega leta, da je ta socialni dialog v bistvu čisto izgubil svoj pomen.

Naj vas spomnim samo že na začetku, jaz sem veliko več pričakoval od ministra za delo Ciglerja. Bom prebral predvsem o tem, kar nam je na hearingu zatrdil, bom prebral iz magnetograma te seje, kaj je rekel. »Sam trdno verjamem v socialni dialog in verjamem, da so rešitve, ki jih v okviru socialnega dialoga dogovorijo socialni partnerji, vedno bolj kvalitetne, veliko trdnejše, veliko bolj dolgotrajne kot pa rešitve, ki bi jih morali enostransko sprejeti samo v Državnem zboru in jih na to, da ne rečem, vsiliti vsem deležnikom. Tako pa ponujam roko, ponujamo roko vsem socialnim partnerjem in se zavezujemo, da bomo res močno podprli socialni dialog v tej državi. Vemo, da je imel v preteklih letih ali pa še ima vzpone in padce, ampak v naši ekipi, če nam boste zaupali danes, imajo spoštovani socialni partnerji trdnega zaveznika, trdnega zagovornika. In se veselim dela tudi na področju«. Zdaj, kaj čem na to komentirati kot reči, da se govori eno, dela se pa drugo? Dva meseca po nastopu te vlade, da vas malce spomnim, smo v tem odboru morali zahtevati izredno sejo, ker je bilo sprejeta ena kopica ne zakonov, ampak odlokov, s katerimi se je posegalo v področja, ki bi jih morali obravnavati na Ekonomsko-socialnem svetu. Tega vlada seveda ni storila. Bila je sklicana seja po dobrih dveh mesecih delovanja. 14. maja popoldne smo imeli sejo v nekih takih urah, zjutraj je bila pač sklicana prva seja tega Ekonomsko-socialnega sveta, tako da se te lahko popoldan dejali »saj se pogovarjamo«, ne?

Zdaj tak modus operandi gre kar naprej. Zdaj, v odgovorih s strani ministrstva prav vedno naštevajo, koliko sej so pa imeli v tem mandatu. Ampak število sej se ne šteje, to ni dogovarjanje, to ni socialno partnerstvo. Namen komunikacije je, tako kot sem rekel, da se poslušamo, da se čim večkrat slišimo in da se v končni fazi dogovorimo. Alternativa tega, se tega ne upošteva, ja, to danes imamo. Mi se že leto in pol v tej družbi ni nobenega družbenega diskurza. Potem pa imamo alternativo. Imamo ulice ob sredah, petkih, ne vem, kdaj bomo še imeli, ker se v tej državi ne poslušamo. Ne poslušamo ljudi, ne slišimo se. Namesto socialnega dialoga, imamo socialni monolog. Številne vam bom naštej zakonodaje, ki bi morala biti obravnavana na tem organu, pa ni bila, pa posega pomembno, če ne, pa bo v naslednjih letih pomembno posegala v ekonomsko-socialni položaj vseh državljank in državljanov.

Zdaj, socialni dialog, še enkrat, ni tak kot ga razume vlada Janeza Janše. Socialni dialog ni enostranski proces. In po vsem tem, kar se je dogajalo, od sklicevanja sej ob tem, da se niso dogovarjali, da so samo poslušali, je bilo povsem logično, samo vprašanje časa, kdaj se bodo socialni partnerji iz tega procesa umaknili. Ker to ni socialno dogovarjanje. Naj vas spomnim, da so v preteklosti tudi v pravilih, če jih je kdo pozabil, jih lahko naštejem, so zelo jasne alineje, kaj vse mora obravnavati Ekonomsko-socialni svet, pa niso. Da ne govorim, kar sem že omenil, o PKP-jih. Bistveno boljši bi bili, meni verjemite, če bi bili vključeni sindikati, ker poznajo zaposlene, poznajo tovarne. Bistveno boljši bi bili ti ukrepi, če bi jih vključili, in kakšen pametnejši ukrep bi bil še sprejet pravočasno. Tudi situacija bi bila danes bistveno drugačna. Da ne govorim, da ste kršili ta pravila pri sprejemanju zakona o nacionalnem demografskem skladu, zakona o debirokratizaciji, zakona o dolgotrajni oskrbi, v celem paketu te davčne zakonodaje ni bilo nobenega dialoga, nenazadnje tudi zadnja t.i. mini socialna reforma je šla tudi mimo dialoga na tem Ekonomsko-socialnem svetu.

Žal mi je, spoštovana predsednica, vi ste predsednica odbora za delo, ne kapitala, Odbora za delo, družino in socialne zadeve. In se v tej vlogi tudi temu primerno obnašajte. Niste v vlogi, ne vem, Odbora za finance in ne vem kakšne skrbi. Tako, da se ne postavljati na eni stran. Velika večina državljank in državljanov te države si svoje prihodke, si svoj kos kruha služi z delom, ne s kapitalom. Tako, da zavedajmo se tega, ko se pogovarjamo. Dva milijona nas je, pa se tega ne držimo. Res me je včasih sram, da sedim tukajle gor. O osnovnih zadevah se ne znamo pogovoriti. A ni stabilnost pokojninske blagajne zadeva, ki se tiče vseh nas? Ne, ozke elite in 46-ih glasov oziroma 42 pa še nekaj tistih pridruženih simpatizerjev, ki drži to vlado pokonci. O tako pomembnih zadevah se mi ne pogovarjamo v tej družbi. Če ste že utišali civilno inicativo, zaostrili pogoje, da ste jih izključili iz vseh procesov, da so vam danes pri sprejemu proračuna poslušam, ja, / nerazumljivo/ denarja pa nismo namenili, ne vem, koliko milijard v civilno družbo, češ, da bi bil to stran vrženi denar. Ni druge, spoštovane kolegice in kolegi, da se mi pogovarjamo v tej družbi. Na spoštljiv način. Ampak na žalost ugotavljam, da to trobimo zdaj že kar nekaj mesecev, da bo verjetno, še par mesecev se bomo morali pomatrati do teh volitev. Pa upam, da kadarkoli že bojo, da bomo uspeli državljanke in državljane prepričati, da smer, v katero gre ta država, ni ta prava, da se ne moremo med sabo zmerjati, da se moramo poslušati o bistvenih zadevah, tisto, kar se moramo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. To je bil tudi namen, ker so ta pogajanja zastala, je bil namen opozicije, vseh sopredlagateljev te današnje seje, da se usedemo. Sindikalne centrale so se pripravljene pogovarjati, seveda pogovarjati, ne poslušati monologa. Ne prihajati / nerazumljivo/ dati legitimnost vladi s tem, ko bo lahko samo poslušala in nobenega predloga ne bo dala oziroma ne bo upoštevan. Socialni dialog. To. Minister za delo, kaj počne? Predsednik države mora intervenirati, ki se tudi zaveda, da se moramo v tej družbi pogovarjati in v končni fazi dogovoriti. Intervencija, nič se ne premakne. Tu pa poslušamo o ne vem kakšnih uspehih in tako, da imam že res, včasih ne vem ali sem jaz normalen ali nisem normalen, imam tega poslušanja o uspešnosti in vsem tem, kar počnete, že počasi res dovolj.

Zdaj, da bom pustil še kaj k dopolnitvi tudi sopredlagatelje, ki se bodo oglasili. Pa seveda tudi to sejo vidim tudi kot eno izmed možnosti, da o tej problematiki imajo možnost spregovoriti tudi predstavniki sindikatov, da se jih tudi tukaj sliši, da tudi oni predstavijo svojo plat medalje, da se o tem pogovorimo. Tisto, kar pa upam, pa sem večni optimist, da se bomo v končni fazi tudi nekaj dogovorili, da to zadevo premaknemo z mrtve točke. Smo v težki situaciji in da se ne pogovarjamo o osnovnih zadevah, ne o tej, ki imamo trenutno največje probleme, zdravstvene reforme in ukrepov, mi je pa malo mimo.

Mi smo predlagali šest oziroma mislim da šest sklepov, ki ste jih sicer dobili vsi prisotni. Bom šel na hitro skozi.

Prvi sklep, predlog sklepa je, da odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da se seznani z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji, odločitvah Vlade Republike Slovenije, vladne koalicije v Državnem zboru v zadnjem času, ki se v vedno večji meri sprejemajo brez ustrezne javne razprave in mimo socialnega dialoga. Sem trdno prepričani, da stoji od prve do zadnje besede prvi sklep.

Drugo. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ugotavlja, da Ekonomsko-socialni svet že več mesecev ne deluje, saj Vlada Republike Slovenije vse od prekinitve njegovega delovanja, ki je posledica nezadovoljstva sindikalne strani, dalje ni storila vsega potrebnega, da bi v Republiki Sloveniji ponovno vzpostavili delovanje Ekonomsko-socialnega sveta.

Tretje. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ugotavlja, da je delujoč socialni dialog in enakopravnost vseh članov Ekonomsko-socialnega sveta ter spoštovanje dogovorjenega eden od temeljev demokracije ter gospodarskega, socialnega in družbenega razvoja Republike Slovenije.

Četrtič. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Vlado Republike Slovenije, da se v roku 15 dni pisno opredeli do sindikalnega predloga dogovora o vzpostavitvi delovanja Ekonomsko-socialnega sveta in stori vse, kar je vzpostavitvi delovanja ekonomsko-socialne, kar je v njeni moči, da se ponovno vzpostavi socialni dialog.

Petič. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Vlado Republike Slovenije, da v celoti spoštuje pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta ter da v vseh zakonodajnih postopkih oblikovanja zakonskih predlogov, smernic in odločitev, ki pomembno vplivajo na socialno-ekonomski položaj delavcev in delodajalcev, v skladu z dolgoletno prakso in tradicijo aktivno vključi socialne partnerje skladno s pravili delovanja ESS-ja.

In pa zadnjič, šestič. Odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide poziva Vlado Republike Slovenije, da predloge zakonov, katerih predlagateljica je in kateri niso bili obravnavani in oblikovani v skladu s pravili delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, umakne iz zakonodajnega postopka ali javne obravnave oziroma predlaga njihovo zavrnitev ter jih nato prične usklajevati s socialnimi partnerji ob doslednem spoštovanju pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, med drugim torej tudi zakon o nacionalnem demografskem skladu, zakon o debirokratizaciji, zakon o dolgotrajni oskrbi in paket davčne zakonodaje ter paket zakonov mini socialne reforme, ki vključuje spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o družinskih prejemkih in starševskem varstvu.

Nobene politike poziv k dialogu, k poslušanju, h komunikaciji v tej družbi, k mirnem načinu reševanja problemov, ne na ulici. Tudi pred desetletji so, preden so podpisali ta sporazum in se dogovorili, da se bodo v okviru tega pogovarjali, je bila neka zgodovina. Zgodovina protestov sindikalnih, po 50, 60 tisoč delavcev, ki je bilo po ulicah Ljubljani, ki so mislili, da bomo sisteme čez noč naredili delavce za sužnje, številke, ki nimajo pravico govoriti. In na podlagi teh izkušenj, da se zadeva ne da pogovarjati preko ulice, je bil potem povod, da se je sklenil ta dogovor in sprejel Ekonomsko-socialni svet. Dajmo pametne odločitve neke pametne politike iz preteklosti, ki veljajo tudi danes, spoštovati.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.