Hvala lepa, predsednica.

Verjamem, da je bilo vaše iskrena obrazložitev, kar se tiče tiste lapsusa. Sam sem predvidel, da se je to tudi tako zgodilo in ni nobenega problema. Mislim pa, da je prav, da sem pač vseeno opozoril.

To, kar je bilo sedaj predstavljano s strani spoštovane državne sekretarke Ministrstva za zdravje je milo rečeno norčevanje iz nekaterih nas poslancev vsaj, če govorim predlagatelja. To je ena in ista zgodba ali nekako prebran dopis ali pripravljen strokovni prispevek sodelavcev iz Ministrstva za zdravje, ki pokrivajo lekarniško dejavnost in je samo dokaz, da želijo na vsak način storiti vse in tudi po delu političnega vpliva v tem Državnem zboru, da se dobesedno odprejo vrata zgolj samo tujim dobaviteljem, kar avtomatično pripelje le do tega, da bomo imeli zelo hitro privatno lekarniško zadevo in pozabite na javni lekarniški sistem. Tukaj se sprašujem kakšna vloga je Ministrstva za zdravje, ki je zavezana in vseskozi jasno poudarja, da je v Sloveniji potrebno graditi na sistemu javnega zdravstvenega sistema, katerega pomemben del so tudi javni lekarniški zavodi seveda ob koncesionarji, da ne bom naprej še govoril. Očitno je stališče Ministrstva za zdravje prevladalo tudi, da je denar sveta vladar in temu se mi kot predlagatelji močno upiramo. To, kar je bilo ravnokar tudi povedano je 90 % obrazložitev prvotnega predloga nas predlagateljev, ki smo imeli 11 členov in ne bom ob tej priliki še enkrat se ponavljal kakšen iskreni namen je bil takrat s tistimi 11 členi, da se, zaradi neaktivnosti Ministrstva za zdravje govorim pač tistega dela, ki pokriva lekarništvo dobesedno zanemarja potrebe občin predvsem mestnih občin, da se še bolj približajo lekarne tako imenovanim uporabnikom, da so še hitrejše storitve, še bolj dostopne, vendar se vseskozi z vaše strani to tako imenovano kapira, saj se zanemarja v manjše občine pa se bodo zapirale lekarne v manjših občinah in podobno. Navadno zavajanje. Nikoli ni bilo govora, da se bo katerakoli lekarna zapirala. Če se pa koncesionarji odločijo, da nimajo dovolj ustvarjenega dobička v manjših krajih oprostite to so pa druge zgodbe. Tisto, ki sem že velikokrat poudaril tudi lekarništvo je zelo dobičkonosen posel in tega se očitno vsi zelo dobro zavedamo.

Ne morem sprejeti nikakor ne, ki vseskozi vztrajate vpliv na farmacevta s tem tako imenovanim 6. členom zakona. Ne vem od kje to vi vlečete, ne razumem, preprosto ne razumem. Bom še enkrat poudaril. Če ima kdo vpliv na farmacevta imajo tako imenovani dobavitelji, trgovci, posredniki, ki neposredno ustvarjajo ali so v kontaktu s posameznim javnim lekarniškim zavodom ali koncesionarjem ne pa govoriti, da imajo vpliv lastniki ali v tem primeru ustanovitelji javnih lekarniških zavodov. Popolno nepoznavanje delovanja sistema. Dopušča možnost, da v posameznem javnem lekarniškem zavodu lahko kakšno odstopanje, vendar ne prikazovati tako kot vseskozi efinentno prikazujete vpliv nad farmacevti. Farmacevti so nosilci lekarniške dejavnosti in v javnih lekarniških zavodih se tudi zelo spodbuja njihov razvoj in se tudi omogoča njihov nadaljnji razvoj. Najbrž bistveno bolj kot pa v sistemu nekih koncesij, ampak to je zgodba za sebe. Zaradi tega bi prosil ne zavajajte več s tako obrazložitvijo. Mi se pogovarjamo zgolj o 6. členu. Tisto, kar nikakor kot predlagatelj ne morem sprejeti, ki vseskozi zagovarjate in tudi v predstavitvi na Državnem svetu ponovno ista zgodba. Ta sprememba 6. člena pomeni deregulacija lekarniške mreže. Jaz se vedno bolj sprašujem ali se zavedate kaj govorite? Z deregulacijo nima nobene veze. Sedaj očitno saj bomo slej kot prej to zgodbo pripeljali kmalu do konca in se ne bomo tako ali drugače obmetavali. Po eni strani bi pričakoval z vaše strani zelo strokovno ali kakršnokoli utemeljitev, ki nasprotujete tovrstnem predlogu v bistvu pa z vašo obrazložitvijo samo dokazujete, da nimate enega razloga, ki tako nasprotujete tej spremembi. Moram še enkrat, ker sem že velikokrat izpostavil pa najverjetneje bo treba še nekajkrat. Bistvo 6. člena tako imenovana vertikalna prepoved. Ustavno sodišče, ki imate vi svojo teorijo, svoje stališče ali tisti, ki vam sestavlja ta prispevek očitno ima popolnoma drugačen pogled s strani predlagatelja pa imamo drugačnega in ga trdno zagovarjamo in bom še enkrat ponovil. Ustavno sodišče RS je v letu 2019 odločilo, da vertikalna prepoved ni neustavna in jo je mogoče urediti na način, ki je v skladu z evropsko zakonodajo pri tem pa je zapisalo, da taka sprememba bi sodila v uresničevanje splošne strategije krepitve javnega zdravstva, da javni zdravstveni sektor pridobiva svoje prihodke tudi na tem področju v skladu z omejitvami evropske zakonodaje in evropska direktiva 24 je uredila tako imenovano »in hause« javno naročanje. In zakaj je to uredila? Zato, da bi javni sektor bil tako imenovani plen zasebnega sektorja in bi mu bil v celoti prepuščen. Prav tako je določila, da lahko javni sektor znotraj sebe kupuje določene proizvode in storitve, če so izpolnjeni določeni pogoji v štirih točkah in vse te štiri točke so v celoti upoštevani v predlaganem 6. členu, ki je sedaj tudi zakonsko sprejet. Na podlagi navedenega pomeni vertikalna povezava, ki je opredeljena v tem 6. členu tisto, kar očitno ne želite na ministrstvu slišati pa je naslednje onemogočanje v Sloveniji privatnemu ali beri tujemu kapitalu, da se s pozicijo monopola siromaši lahko rečem tudi pleni javni sektor skozi javno finančna sredstva namenjena za zdravila.

Predvidevam, da kar se tovrstnih zadev tiče kljub mnogokratnem ponavljaju storimo vsak na svoji strani, kar je očitno značilno za tako imenovano politično odločanje o posameznem zakonu, vendar sem trdno na stališču, da to politično odločanje ne sme biti stališče politične moči s strani izvršilne veje oblasti do zakonodajne veje oblasti. Dejstvo je, da ko se sklicujete tudi kako strokovna javnost in vsi deležniki, ki so nasprotovali ali ta hip so morda še nasprotujoči se vedno bolj izkazuje in prihaja na plan tudi tako imenovani odkriti, lobistični pritiski pa naj si bo to v Državnem svetu kot tudi v tem Državnem zboru na posamezne poslance. Bistvo teh lobističnih pritiskov je, da ja se nič ne spremeni v tem kontekstu, da po 31. 12. tega leta prenehata delovanje po 50 letih mariborski Farmadent in po 11 letih Grosist in s tem želite tlakovati privatizacijo. Žel je pač temu realnost in kakršenkoli izgovor z vaše strani je bolj zamegljevanje.

Hvala lepa.