Hvala za besedo.

Lep dober večer vsem prisotnim, poslankam in poslancem.

Dovolite, da predstavnik stališče Ministrstva za zdravje.

Kot je znano je predlagatelj v prvotnem predlogu sprememb zakona vložil besedilo z 11 členi, od katerih pa je v obravnavi ostal le še eden, ki urejuje prav vertikalne povezave. Veljavni Zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 je na prvo mesto postavilo kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe prebivalstva z zdravili in s tem javni interes varovanja zdravja in nepridobitne dejavnosti in ustvarjanja dobička, zaradi tega je potrebno regulirati lekarniško dejavnost k temu pa sodijo tudi splošne omejitve za izvajalce lekarniške dejavnosti, ki so določene v veljavnem 26. členu zakona, ki sicer urejuje vertikalne povezave. Nosilec lekarniške dejavnosti kakor tudi izvajalec dejavnosti morata biti popolnoma neodvisna pri upravljanju svojega dela, ker le tako se lahko zagotovi strokovnost, svetovanje in varovanje zdravja posameznika in celotne družbe. Gre za del zdravstvene dejavnosti. Strokovni razlogi za prepoved vertikalnih povezav so sledeči. Torej, želimo ohraniti strokovno neodvisnost farmacevtov, katerih temeljno vodilo je skrb za zdravje posameznika terja varovanje javnega zdravja. Želimo minimaliziranje ekonomskega vpliva na strokovne odločitve farmacevtov ter delovanje izvajalcev v skladu strokovnimi in etičnimi normami. Črtanje povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti, saj na koncu lastništvo določa ekonomsko poslovanje oziroma ekonomiko poslovanja. Proučitev ureditve v drugih državah članicah EU kaže, da je večina njih, za katere ocenjujemo, da imamo lekarništvo dobro urejeno prepoveduje vertikalne povezave in zapovedujejo, da mora biti večinski ali izključni lastniki lekarn farmacevtski strokovni sodelavci, delavci tako se namreč omeji neposredno vpliv na svetovanje in izdajanja zdravil na lekarniške delavce s strani proizvajalca zdravil in trgovcev, ki so praviloma gospodarske družbe in kot takšne opravljajo pridobitno dejavnost oziroma so namenjene ustvarjanju dobička. Države Evropske unije, ki so deregulirale lekarniško dejavnost in jo s tem prepustila zakonitost prostega trga so ugotovile, da je bila navedena odločitev neprimerna glede na naravo dejavnosti, zato so pristopile k ponovni regulaciji svoje dejavnosti na področju lekarništva. Sodišče EU je razsodilo, da lekarništvo nenavadna trgovina z blagom, zato zakonodajalec v državi članici lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s tem povečuje kakovost lekarništva. O primernosti ureditve vertikalnih povezav v sedaj veljavnem Zakonu o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 je odločalo tudi Ustavno sodišče, ki meni, da je veljavna ureditev v skladu z ustavo. Navedeno utemeljuje s tem, da so lekarniški zavodi negospodarski subjekti in čeprav v določenem delu opravljajo tržno dejavnost ne gre za kršitev ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude, ki je zapisana v 74. členu Ustave RS. Prav tako ni kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave, s tem, ko zakonodajalec s ciljem varstva pacientov in javnega zdravja želi prepričati možnost nastanka nasprotij interesov, do katerega bi lahko prišlo, ko bi izvajalec lekarniške dejavnosti obvladoval oziroma nadziral proizvajalca zdravil. Sprememba zakona, ki je bila 20. 10. 2021 sprejeta v tem DZ ne zadosti cilju, ki ga zasledujemo torej, da bi za zagotovitev neodvisnosti morala biti prepovedana vsakršna povezava tudi preko povezanih oseb, kar lokalne skupnosti so oziroma mora biti izrazito prepovedana. Pri tem je potrebno poudariti, da so lekarniški zavodi po statut zavodi, katerih cilj ni oziroma ne bi smel biti pridobivanje dobička. Predmetna sprememba zakona je po našem mnenju ravno težnja lastnikov torej javnih lekarniških zavodov in občin povečanju dobička in pomeni to prvi korak k spremembi lekarniške dejavnosti v tržno dejavnost, ki pa je v nasprotju z javnim interesom varovanja javnega zdravja. Zakon o lokalni samoupravo občinam nalaga, da kot svojo nalogo izvaja tudi skrb za lokalne javne službe, kar v povezavi z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti pomeni, da zagotavljajo izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost. Naloga občin pa ni zagotavljanje organizacije gospodarske dejavnosti prometa na debelo z zdravili.

Cilj in namen zakon je bil in je še vedno v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave to je povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti, veletrgovci in proizvajalci zdravil. Potrebno je namreč poudariti, da bi tudi ob prenosu lastništva iz javnega lekarniškega zavoda na ustanoviteljico le tega ostal vpliv, ki ga želimo preprečiti. Lastnik bi po željo povečanju dobička ob povezani družbi torej veletrgovcu na zaposlene v lekarnah lahko vršil pritisk na večjo prodajo določenih zdravil, kar se že danes tudi dogaja. Kakršnokoli sproščanje na tem področju bi torej pomenilo vpliv lastnikov na farmacevte in s tem ekonomije na stroko. V Državnem zboru sprejeti noveli zakona nasprotuje vsa strokovna javnost, kar je opozorilo, da predlagane spremembe lahko prinesejo negativne posledice za preskrbo z zdravili. Proti spremembi zakona so Fakulteta za farmacijo, Lekarniška zbornica Slovenije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovensko farmacevtsko društvo, razširjeni Strokovni kolegij za lekarniško farmacijo, Združenje zdravniških organizacij vključeno z Zdravniško zbornico Slovenije, Zdravniško društvo ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in tudi Sindikat FIDES, Združenje zasebnih lekarn, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija veletrgovcev z zdravili in tako naprej. Ministrstvo za zdravje ne nasprotuje delovanju vele drogerista LL Grosist in Farmadent, vendar mora biti lastništvo v skladu z veljavno slovensko zakonodajo.

Hvala.