Hvala lepa za besedo, predsednica.

Vsem skupaj prav lep pozdrav.

Se uvodoma vam zahvaljujem, ker ste popravila napako glede na to, da v sklicu za to sejo preprosto razumem, da je bil lapsus in sem bil izpuščen pod vabljenim, ampak ste sedaj s tem tudi odpravila, ker ste ravnokar tudi omenila.

Sedaj za uvod kot predlagatelji zakona predlagamo temu odboru, da se sprejme mnenje, da je sprejeti zakon ustrezen. Glede na to, da je vsebina danes razprava o zahtevi s strani Državnega sveta in njeno obrazložitev bom poskušal v kratki besedi ali obrazložitvi tudi izpostaviti svoje mnenje in stališče. Uvodoma pa vseeno moram začeti z naslednjimi. Odločitev Državnega sveta, ki je odločil tako kot je odločil sprejemam v celoti kar se tiče samega veta k temu zakonu in tukaj ni nobene dileme. Moram pa izraziti veliko razočaranje nad dano obrazložitvijo, ki jo utemeljujejo in bistvo pri tem je, da polovico te obrazložitve je odraz ne razprave na to temo. Več o tem bom, potem šel skozi samo obrazložitvijo. Dejstvo je, da sam Zakon o zdravilih, ki se zelo podrobno sklicuje v tej obrazložitvi in v drugem delu nas nekako kot temu primerno rečem predlagatelja in člana odbora poučujejo kako se zgodi, če se na trgu z dobavo zdravili pojavi neki pravni subjekt, ki bi želel delovati na trgu dobave zdravil in tisto, kar je uvodoma potrebno reči, da je izredno kako bi človek rekel nekako neverjetno, da tisti, ki je sestavljal to obrazložitev negira neko pomembno dejstvo in to dejstvo je, da 6. člen Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je edini člen veljavnega zakona je namenjen predvsem, da se ohrani na trgu zdravil v Republiki Sloveniji dva lastna dobavitelja in to mariborski Farmadent, ki praktično posluje že 50 let in drugi Grosist, ki posluje že 11 let. V tem obrazložitvi Državnega sveta praktično se utemeljuje, če se slučajno bo ali ne bo ustanovilo. Mislim, da je to skoraj ponižujoče do oba pomembna lastna dobavitelja v Republiki Sloveniji za dobavo zdravil ali pripomočkov za zdravljenje bolečin, ki zelo uspešno in kot smo že velikokrat rekli imata v Republiki Sloveniji 30 odstotni tržni delež. Tisto, kar je potrebno reči pred samo vsebino pa naslednje. Zelo spoštujem, da je prišlo do pobude za veto na ta zakon. Zanimivo pa je, da ga je vložila interesna skupina delodajalcev v strukturi Državnega sveta, katerega član je te interesne skupine delodajalcev in je svetnik Državnega sveta in kjer preprosto tudi v tem Državnem zboru igramo z odprtimi kartami ne vidim razloga, da se pogovarjam tudi o imenih. To je državni svetnik gospod Ladislav Rožič. Kdo je ta svetnik Državnega sveta? Zaposlen je v eni od družb, ki nista lastna dobavitelja v Republiki Sloveniji to pomeni družbi s 100 % tujo lastnino ali pa v družbi, ki je lastninsko urejena s skritimi lastniki in morda je celo tudi on tisti, ki je skriti lastnik ene od družbe. Zakaj je ravno interesna skupina delodajalcev sprožila pobudo za veto na 6. člen Zakona o lekarniški dejavnosti? Menim, da je odgovor na dlani. Mislim, da ne bom presegel neke etike v razpravi, če zelo jasno rečem, da je to čista lobistična aktivnost interesne skupine delodajalcev Državnega sveta, ker želijo na trgu dobave zdravil dobesedno izriniti oba slovenska dobavitelja, ki dobičke namenjata lekarnam v Republiki Sloveniji in želja očitno je v tem primeru bila, da bi v Republiki Sloveniji ostala zgolj dva tuja dobavitelja se pravi Kemofarmacija in Salus. Kot že omenjeno eden v 100 % tuji lasti drugi pa s skritimi lastniki, kar to pomeni imajo lastništvo urejeno s tako imenovanimi delnicami na prinosnika. Torej ostaja verjetnost, da imenovani svetnik je najverjetneje tudi skriti lastnik. Spoštovani člani odbora, samo po sebi je umevno, da dobičkonosni posli vezani za dobavo zdravil v tem primeru se izkazujejo z dobički naj ne bi ostajali v lekarnah v Republiki Sloveniji, ki so ustvarjani v slovenskih javnih lekarniških zavodih, ampak če lahko malce grobo rečem naj gredo v tako imenovane davčne oaze ali osebam zasebnega prava.

Da se še nekoliko zadržim, kar se tiče same obrazložitve Državne sveta, za katere mene kot sem tudi uvodoma omenil moram priznati veliko razočaranje. Že v uvodu navedeno, da se krši ustavno določeno svobodo gospodarsko pobudo moram tukaj zelo jasno povedati, da tisti, ki je to zapisal preprosto ne pozna, da je Ustavno sodišče v zvezi že s podobno zadevo zelo jasno odločila, da svobodna gospodarska pobuda ni sama po sebi umevna in dopustna z vsako stvarjo in izjema je prav gotovo za tako imenovani javni interes, ki veljajo določene omejitve v tem primeru se s strani zapisa obrazložitve Državnega sveta absolutno to nič ne dotika.

Naslednja zadeva, ki prav bode v oči je sklicevanje na tako imenovano nasprotovanje temu 6. členu Zakona o lekarniški dejavnosti in se sklicuje na tako imenovano Agencijo za varstvo konkurence. Ali veste težko razumem, da je lahko potem zapisano kot je kajti to je močno zavajajoče in tisto, kar je zaskrbljujoče in pomembno za sprejemanje tako pomembne odločitve kot je zagotavljanje zdravil za Republiko Slovenijo, da se dobesedno prikazujejo v popolnoma drugačni luči kot je bistvo. Zadeva, ki je še kako v nebo vpijajoča je in v dosedanjih razpravah in tudi v Državnem svetu sem zelo jasno izpostavil in jim tudi predstavil. Agencija za varstvo konkurence je že v letu 2013 začela postopek zoper obeh dobaviteljev, za katero tako imenovana odločitev Državnega sveta in za katero močno stoji Ministrstvo za zdravje kot tudi Lekarniška zbornica, da naj edina ostaneta dobavitelja v Republiki Sloveniji in če se ponovim zoper Kemofarmacijo in Salusa je Agencija za varstvo konkurence v letu 2013 sprožila postopek in ugotovila v ugotovitvenem postopku, da so v letu 2007 do 2013 praktično zlorabljali na slovenskem trgu kar se tiče dobave zdravil. Da bom še bolj točen in razumljiv kaj je ugotovila Agencija za varstvo konkurence? Ugotovila je, da ste Kemofarmacija in Salus praktično pri prodaji zdravil javnim lekarniškim zavodom se dogovarjala in usklajeno ravnala glede naslednjega. Prvič, določanje cen zdravil za uporabo zdravil na debelo. Drugič, delitev trga za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom. Tretjič, oddaja prikrojenih ponudb v postopku javnega naročanja naročnikov javnih lekarniških zavodov. Tisto, kar je zanimivo zoper oba navedenega pa še vedno danes poteka prekrškovni postopek pred Agencijo za varstvo konkurence. Veste kaj je zaskrbljujoče pa mislim, da bi morala biti za cel Državni zbor zaskrbljujoče naslednje dejstvo? Kemofarmacija je leta 2019 enostransko odstopila od dogovora s podjetjem Farmadentom glede dobave zdravil, za katero imajo oni ekskluzivno na slovenskem trgu. Dejanje Kemofarmacije je to pomenilo zlorabo prevladujočega položaja na trgu veletrgovine z dobavi zdravil. To enostransko početje poznamo pod pravnim, strokovnim izrazom iztisnitev konkurence in po evropski zakonodaj preprosto to ni dovoljeno in zaradi tovrstnega početja je opravičeno sklepani, da Kemofarmacija in Salus na trgu dobave zdravil v Sloveniji, da od 415 registriranih podjetij za prodajo zdravil na debelo danes so praktično zagotovili, da imamo zgolj samo še štiri dobavitelje to pomeni poleg njiju še tako imenovana lastna dobavitelja tako imenovani Farmadent in Grosist. Da ne bom v tem kontekstu nadaljeval pa se bom raje vrnil na samo vsebino, ki sem jo tudi začel in je tudi predmet današnje razprave.

Žalostna je naslednja ugotovitev, da ta ista Agencija za varstvo konkurence, ki vsi v tej hiši zelo jasno govorimo kako je potrebno imeti inštitute ali agencije samostojne in neodvisne, da je na podlagi teh naših aktivnosti, da je potrebno na področju lekarniške dejavnosti predvsem dobave zdravil vseeno nekaj bolj upogledati in tudi po potrebi sankcionirati, da je šele po dveh letih Agencija za varstvo konkurence pred dobim tednom dni naslovila na Farmadent dopis, s katerim ga pozivajo, da pride Farmadent na razgovor o tako imenovani iztisnitev iz slovenskega trga. To je tipični prikaz delovanja slovenske samostojne agencije, za katero takrat, ko kakorkoli se soočamo z nekim konkretnimi zadevami zdi povzdignemo ali povzročimo veliko prahu in nejevolje tudi pri raznih političnih strankah. Hočem reči, da to je samo eden del pozornega delovanja tujega dobavitelja ter skrbi za dobavo zdravil za Slovenijo. Da ne bom govoril tudi o zavajajočih trditvah, da so cene na trgu dobave zdravil regulirane, ki v dosedanji razpravi je bilo velikokrat izpostavljeno s strani vabljenih kot tudi s strani državne sekretarke Ministrstva za zdravje. Ravnokar povedano kaj je že ugotovila Agencija za varstvo konkurence pri prodaji zdravil na debelo javnim lekarniškim zavodom sta se Kemofarmacija in Salus dogovarjala in usklajeno delovala glede določanja cen zdravil na debelo vse kot rečeno od leta 2007 do 2013. To lahko z gotovostjo trdimo za to obdobje, ker je pač bil postopek. Kaj pa prej, kaj pa v tem času po letu 13? Pa je tudi odprto vprašanje si pa lahko samo mislimo. Zato je eno od ključnih vprašanj v tej zadevi ali gre res za zaupati obema družbama, ki danes obvladujeta 70 % tržnega slovenskega dela, trga in da naj dobesedno prevzameta vseh 100 %, če temu lahko tako rečem tržnega deleža, iz katerega nesporno izhaja tudi stališče Ministrstva za zdravje, lekarniške zbornice in vseh deležnikov, ki so v teh recimo temu zadnje pol leta zelo intenzivni nad tem, da se ukini ali preneha delovati edina še slovenska lastna dobavitelja.

Če se vrnem nazaj na obrazložitev. Zapisano Državni svet dopolnjenega predloga zakona ni podprl, saj je v predlogu prepoznal poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva in tako naprej. Popolna zloraba nas kot predlagateljev tudi na seji Državnega sveta kot tudi obeh matičnih odborov kajti veliko zagovarjanje tudi z njihovih strani, da ni potrebe, da se jima omogoča nadaljnje poslovanje tudi po naslednjem letu predvsem pa sledijo stališču Lekarniški zbornici Slovenije jasno o podpori tudi Ministrstva za zdravje, da prenehata z 31. 12. tudi poslovati. Veste zelo zanima pa tudi zaskrbljujoča pa je zavajajoče navedba, ki pravi: »Uveljavitev sprejete rešitvi bi tako povzročilo nižanje standardov oskrb z zdravili seveda.« Pravilno bi bilo ne uveljavitev sprejete rešitve bi povzročilo nižanje standardov, kajti ne uveljavitev sprejeti rešitve, ki je v 6. členu zakona pomeni, da dobesedno ukinjamo oba slovenska dobavitelja in prepuščamo cel 100 % trg dobave zdravil v Republiki Sloveniji kot že rečeno Kemofarmaciji in Sanolaborju.

Kar se tiče pa zadnjega dela zapisa pa ne bom nekako citiral, predvidevam spoštovani, da imate vsi pred seboj to gradivo pa moram priznati, da je res malce nenavadno, da nam kot zakonodajni veji oblasti obrazložijo neko utemeljitev, ki preprosto skoraj nima s tem nobene veze. Tisto, kar je zapisano v zadnjem delu pomeni praktično, da so postopki in procesi za pridobitev dovoljenja, če sem zelo konkreten beri registracijo pravne osebe, ki bi želela vstopiti na trg dobave zdravil s svojo dejavnostjo. To, kar je zaskrbljujoče pa je to dejstvo, da ta obrazložitev je popolnoma sprenevedanje dejstva, da se s 6. členom Zakona o lekarniški dejavnosti omogoči prvenstveno ohranitev delovanja tako Farmadenta kot Grosista in na tem mestu ne bom še enkrat ponavljal kakšno desetletje delovanja praktično že imam. Iz tega lahko samo sklepam ali dam zaključek, da Državni svet ali ne razume ali pa noče razumeti strateško potrebo Republike Slovenije, da se ohrani vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji zdravil v Republiki Sloveniji kot sedaj tudi obstaja. Sprejeti Zakon o lekarniški dejavnosti s 6. členom se v ničemer ne dotika ne deregulacije ne kakršnega vpliva na farmacevte, ki se velikokrat vzpostavlja v razpravi tudi s strani državne sekretarka. Gre se samo to, da se želi ohraniti minimalna konkurenca in da se vsaj ta del ustvarjenega dobička izredno dobičkonosnega posla na področju dobave zdravil ohranja tudi lekarnam, kajti javni lekarniški sistem je zavezan, da ustvarjane prihodke iz presežka namenijo za razvoj lekarn, farmacevtov kot tudi za razvoj novih lekarniških potreb ali storitev za občane. Težko je razumeti, da se tudi v drugem domu Državnega zbora v tem primeru Državnega sveta nekako ne spozna ta potreba, da so tako imenovana zdravila eno od ključnih in pomembnih pogojev za delovanje tudi države in da ni to samo odvisno od tujih. Zaključili smo s tem, da stališče očitno Državnega sveta je, čeprav je drugače zapisano v tej obrazložitvi, da smo s 47 glasovi v tem Državnem zboru sprejeli odločitev hkrati pa sporočamo zelo jasno, da kapital ne sme imeti prednost pred javnim zdravstvenim sistemom, katere ključni del so tudi javni lekarniški zavodi.

Spoštovana predsednica, toliko za uvod, kar se tiče s strani predlagatelja. Za enkrat hvala za vašo pozornost.