Hvala lepa za vprašanja, za komentarje. Dovolite, da začnem na zadnji točki, ki je bila ravnokar omenjena s stran poslanca na prvi točki Basel III in pa komentarjem o dosjejih. Predsedstvo si na začetku svojega predsedovanja, vsaj tekom let, kar jaz delam z Evropsko komisijo, pa to jih ni malo, zastavi neko realno časovnico, po kateri dela. Vendar pa predloge ne piše predsedstvo. Predloge, tudi zakonodajnih aktov, ki jih omenjate, daje naprej komisija in vsak zakonodajni akti poteka po nekem določenem trialogu, ki je popolnoma podoben, kakor v Sloveniji. Na koncu še o usklajevanju z evropskim parlamentom. Torej, kot predsedstvo nimamo vpliva kdaj bo komisija dala naprej kakšen zakonodajni akt. Ker zakonodajne akte piše večinoma komisija. Glede Basla smo zelo veseli, ker smo si ga postavili zelo visoko na agendo. Dovolite, da spomnim, da Basel III in pa zahteva, da bi se začelo delati na Baslu IV, izvira iz leta 2017. Sedaj pa smo v letu 2021 in smo končno dosegli nek kompromis tudi skupaj s Slovenijo in je prišlo do predstavitve tega predloga. Predlog moramo vse države zelo pozorno proučiti, ker naj ne bi pomenil povečanja kapitalskih zahtev, kar je zelo pomembno za vse. Aktivna vloga Slovenije je tukaj tudi zelo vidna tudi z vidika tako imenovanega »home host« ravnotežja, kar pomeni, da se strokovno zelo veliko vključujemo v te predloge in predvsem se kot Slovenija, verjetno ne bomo strinjali tudi z določenimi predpostavkami »out put flora« in kako se konsolidirajo posamezne kapitalske zahteve. Noben zakonodajni predlog žal ni sprejeti, bom rekla, tudi na ravni EU v parih mesecih, zato smo si zadali po objavi, ki je bila, ponovno povem 27. oktobra, torej dobrih par dni nazaj, par tednov nazaj, popolnoma realno časovnico in kjer vidimo, da bi lahko nekaj naredili je tako imenovani »quik fiks« pri »daisy chane«, se pravi tukaj bi lahko države privedle do tega, da bi že tekom našega predsedovanja, se pravi v dobrih dveh mesecih nekaj naredilo. Še enkrat, zgodovina Basla sega v leto 2017, tako da tukaj, mislim, da moramo biti realni. Glede vašega povpraševanja glede trenutnih zakonodajnih predlogov. Trenutne zakonodajne predloge, tudi vaš odbor in tudi v Republiki Sloveniji aktivno spremljate, to so v bistvu vsi prenosi, bodisi direktiv, bodisi zakonodajnih predlogov. Kaj bo komisija naprej dala se sklepa na kolidžu komisarjev in tudi mi dobimo, kot predsedstvo, zelo jasno poudarjeno. Veste, če vam odkrito povem, še danes nimam tega povzetka, pa bo v ponedeljek v Bruslju pregled narejen. Ker gre za pregled po vseh državah, ne po Sloveniji. Če po Sloveniji, pa imate, če se še prav spomnim, več kot poročanja po vseh resorjih poročanja, kje so zaostanki, kje niso. Zaostanki se seveda, po vseh državah, tudi v Sloveniji odpravljajo. Obstajajo pa še nekateri problemi, ki se jih pa tekoče rešuje in ta del, o zakonodajnih predlogih, je na ECOFIN-u vedno javen. Javen, se pove in se jasno poroča o teh zakonodajnih predlogih. Žal, kot rečeno nimam, lahko pa naslednjič, za naslednji odbor povem kakšni so zaostanki kje drugje, ker pač to ni stvar tekočega ECOFIN-a.

Dolžna sem še odgovor glede digitalnega eur-a. Res je zelo pomemben projekt, ki pa ga vodi evropska centralna banka. Seveda kot pristojna institucija. Finančni ministri in pa uslužbenci Ministrstva za finance smo seveda poleg, poteka pa v zelo jasno predstavljeni časovnici, ki je tudi javno dostopna in razpravljana v okviru svetov centralnih bank in pa odbora evropske centralne banke. Tisti rok, o katerem me sprašujete, in vse razprave, ki so jasno vnaprej določene, je leto 2024. Mi smo prosili, kot predsedstvo in tudi kot aktivno sodelujoči, da vseeno tudi finančne ministre o tej pomembni temi centralna banka obvešča in imamo približno kvartalno, bom rekla, tako imenovane seminarje, s katerim se predstavijo izzivi uvedbe digitalnega eura. Dejstvo je, zakaj nas to zanima, ker so tukaj trije razlogi o katerih se moramo tudi ko slovensko gospodarstvo in pa ekonomija ukvarjati s tem. Namreč, gre za zmanjšanje uporabnosti gotovine, gre za tako imenovano plačilno monetarno politično suverenost. Predvsem pa je treba uživati tudi zaupanje v novo digitalizacijo plačil, kjer moramo skrbeti za posameznega uporabnika. Tudi z vidika veščin in naslednjih prehodov, ki nas še čakajo. Glede ekonomskega upravljanja. Res je, tudi sama na tej temi že dolgo aktivno sodelujem. Res je, Pakt stabilnosti in rasti izhaja iz leta dvanajst, potem imamo tukaj še tako imenovani »six plus two pack«. Vse smo tudi prenesli v Slovenijo, seveda z manjšo zamudo, vendar pa razprava o spremembi fiskalnih pravic, kot navajate ni nova. Tudi pred krizo smo opravljali zelo veliko debat na to temo in od nekdaj je bila Slovenija tukaj aktivna, tako da v eni in v drugi smeri in zmeraj smo povedali tudi na tehnični ravni kaj so predlogi, ki so sprejemljivi za naprej. Dejstvo je, da je ta kriza povzročila velik eksogen šok, dejstvo je, da so se povečali dolgovi skoraj v vseh državah EU-ja, na EU ravni pa kar precej in dejstvo je, da si ne moremo zatiskati oči, da fiskalna in monetarna politika delujeta v isto smer in če gremo nazaj na enostavno napisana pravila, ki jih imamo, bo prva žrtev vseh teh pravil, zagotovo investicije. Potem bo tukaj stvar tega, kako se pač opredelimo do tega. Tudi v preteklosti smo imeli na voljo par fleksibilnosti, ki jih Slovenija žal nikoli ni mogla upravičiti zaradi tako napisanih pravil, kot so napisana v EU. Govorim o posebnih klavzulah fleksibilnosti, ki se vežejo bodisi na investiciji in tako naprej. Zagotovo bomo pripravili temeljito razmišljano stališče Republike Slovenije na to temo. Prvi odziv smo povedali in je popolnoma takšen kakor smo zagovarjali tudi v preteklih letih. Se pravi od leta 2015 naprej, da je treba najti pravo ravnotežje in se ne more tehnokratsko preračunavati na podlagi neprimerljivih spremenljivk in določati prehodne smeri, tako da upam, da tukaj bo prišlo tudi v Evropi do soglasja. Dobra stvar pa je, da je tudi komisija to spoznala in stavki, ki ste jih navajali so iz poročila komisije. Torej je to že velik korak naprej, da tudi komisija vidi, da bo treba nekaj narediti s fiskalnimi pravili. Glede inflacije in tega, se strinjam z ugotovitvijo, da je zelo dobro, da se o tem razpravlja tudi na parketu finančnih ministrov in pa Centralne banke, se pravi ECB-ja. Velja omeniti, da recimo, tudi v Sloveniji, ki nas najbolj tangira, opažamo to visoko rast cen energentov in dve tretjine od tega odpade na cene naftnih derivatov in kot veste je vlada že predlagala prvo spremembo na to temo. Prav tako se delno že povišujejo nekatere cene poltrajnega blaga, rast storitev cen ostaja nizka in tako naprej in tako naprej. Dejstvo je, da je treba okrepiti zavedanje o tem in se ustrezno odzvati. Evropa nam je predlagala v katero smer lahko gremo in to se lahko pač aktivno razpravlja in preučuje, seveda pa tudi tukaj vemo, da inflacijska pričakovanja so zelo pomembna in da evropska centralna banka v sklopu izvajanja monetarne politike ima svoje cilje, ki jih transparentno zasleduje in del evro območja je tudi Republika Slovenija. Hvala.