Hvala lepa predsednik, kolegice, kolegi, državna sekretarka, dobro jutro. Jaz v bistvu imam samo eno vprašanje v okviru tega sklopa papirjev tukaj in izhodišč, ki jih bo imela vlada na ECOFIN-u oziroma Republika Slovenija. Sicer me zanima pri tej točki, kjer navajate pregled trenutnih zakonodajnih predlogov. Zgolj, pač piše, da boste predstavili, zdaj jaz sem že ene parkrat na tem odboru povedal, da pač to zame niso izhodišča in pa predlogi in da pač želim, da vlada o teh dokumentih napiše vsebino, torej kakšni so ti napredki in kaj boste tam povedali. Ker Državni zbor vam ne more dajati mandata, da se pač tam pogovarjate v imenu republike, če ne vemo o čem se boste pogovarjali. Tako, da prosim, da tudi v teh točkah, kjer gre vseeno za točko razno in verjetno zadevo, ki je pač nek standardni del tega, da pač napišete torej, kakšen je bil napredek, ker to mene resnično zanima, kaj je v okviru slovenskega predsedovanja na področju finančnih storitev bilo narejeno. Kar se tiče, ekonomskega upravljanja in fiskalnega pravila. Zdaj tukaj vi pišete, da pač o uvedbi fiskalnega pravila, ki vsi vemo, da se bo zgodilo prej ali slej, da bo to nazaj. Seveda je važno kakšen bo dogovor, v kakšni meri bo to fiskalno pravilo stopilo nazaj v veljavo in da mislim, da je dokaj nerealno, da pišete, da je to pomembno a ne bi smelo ovirati gospodarskega okrevanja. Mislim, da te stvari, v tej smeri, kot so veljale do sedaj oziroma do pandemije, pač enostavno niso mogoče, da ne bodo zavrle gospodarskega okrevanja, ker vsi vemo, koliko več so države članice zadolžene za to, da gospodarstvo deluje v tej meri, kot deluje zdaj. Tako, da je nekako to hvalisanje za ogromno gospodarsko rastjo in ne vem še o čem malo za lase privlečeno, ker vsi vemo, da to temelji zgolj in samo na zadolževanju. Če bi fiskalno pravilo danes še veljalo, tega ne bi bilo. Zato me zanima, ali bo Slovenija do te mere zagovarjala sprostitev fiskalnega pravila glede na to, da tukaj malce nakazujete na to. Me to zanima, ker preden smo prišli v krizo je bil to predlog vlade Marjana Šarca, da se fiskalno pravilo prilagodi, pa vemo kakšen pogrom in kakšno nasprotovanje je predvsem s tiste strani prišlo. S strani takratne opozicije. Da bomo sesuli finančni trg in pa gospodarstvo v Sloveniji. Toliko, kar se tiče tega. Mogoče še komentar o evropskem semestru, tukaj bom rekel, da sem vesel, da gre zadeva v smer, da se vrne poročilo evropskega semestra, mislim, da je to za Slovenijo in še marsikatero državo članico pomemben dokument, želel bi sicer si, da se priporočila tega evropskega semestra malo bolj upoštevajo in malo bolj izvajajo, tako da tukaj, kar se tega tiče se strinjam s stališčem, kjer piše, da se ponovno vzpostavijo elementi evropskega semestra tudi v okviru izvajanja Načrtov za okrevanje in odpornost, ker ti dve stvari se po mojem mnenju se bosta, po mojem mnenju, bolj kot kdaj koli prej povezovale in bi bilo smiselno, da se to, kar je priporočeno v evropskem semestru tudi upošteva.

Zgolj samo še en kratek komentar na prejšnje izvajanje. O spodbudi Francije za zapiranje dosjejev. Zdaj bolj kot to, je verjetno dejstvo, da Francija najpomembnejše dosjeje Sloveniji jemlje. Ne bom odpiral tukaj teme zakaj, pa kako, ker pač vsi vemo zakaj, ampak dejstvo je, da je Francija kot ena od vodilnejših držav članic, če lahko tako rečem, v Evropski uniji, seveda po eni strani začutila moč umika Merklove s tega položaja, po drugi stran, pa ja, bližajo se volitve v Franciji in oni želijo na neki večji meri narediti dosežke in še to zgolj v prvem delu svojega predsedovanja. Iz tega razloga pa tudi iz razloga, da se marsikdo na evropskem političnem parketu ne strinja s tem kar počne ta vlada, pač nekatere dosjeje umikajo. Vsaj take informacije imam jaz. Tako, da samo, ker ne želim, res, da se na tem odboru, ki je po mojem mnenju, eden pomembnejših, glede na to, da gre vsa evropska zakonodaja čez ta odbor, pogovarjamo tako malo površno in delamo neko propagando lastnim političnim strankam. Hvala lepa.