Hvala lepa. Dobro jutro tudi z moje strani. Danes bi vam želela predstaviti Izhodišča za zasedanje Sveta ECOFIN, kot je bilo že povedano. Dan pred tem bo zasedala tudi Euroskupina, prav tako pa bo tokrat ob robu ECOFIN-a potekal tudi ministrski dialog z državami evropskega združenja za prosto trgovino in makroekonomski dialog ne katerem bodo izmenjana mnenja predsedstva Sveta EU, Evropske komisije, ECB in socialnih partnerjev na temo digitalne transformacije v kontekstu okrevanja. Prva točka, v kateri bodo ministri uvodoma opravili prvo orientacijsko razpravo je zelo pomembna in sicer Razprava o izvajanju mednarodnih standardov basel. Evropska komisija je 27. oktobra sprejela prva revidirana bančna pravila za Evropsko unijo, ki jo sestavljajo različni zakonodajni elementi, Predlog za spremembo uredbe v kapitalskih zahtevah ter ločeni zakonodajni Predlog za spremembo uredbe o kapitalskih zadevah na področju reševanja, tako imenovana verižna struktura oziroma »daisy chance«. Nova pravila naj bi zagotovila, da bodo banke v Evropski uniji postale odpornejše na morebitne prihodnje ekonomske šoke, hkrati pa bodo prispevale k okrevanju Evrope po pandemiji COVID-19 in kar je že najvažnejše prehodu na podnebno nevtralnost. S tem bo dokončano tudi izvajanje sporazuma basel 3 v EU, ki so si ga EU in njene partnerice iz skupine G 20 dosegle v okviru baselskega odbora za bančni nadzor. Ti zakonodajni predlogi pomenijo torej zadnji korak v tej reformi bančnih predpisov. Dosje za EU in tudi v času predsedovanja Slovenije zelo pomemben, predstavlja pomemben gradnik pri označevanju tveganj in je s tem pomemben prispevek k dokončanju bančne unije. Seveda Republika Slovenija kot predsedujoča bo pri tem dosjeju lahko začela razpravo na Svetu EU in prispevala k hitrejši implementaciji tega zakonodajnega predloga. Glede na kompleksnost dosjeja splošnega pristopa do konca decembra ni mogoče pričakovati. V nadaljevanju bodo ministri izmenjali mnenja o prihodnosti okvira ekonomskega upravljanja. Vsi vemo, da v prihodnjih letih smo pred izzivi, ker se bodo javno finančni primanjkljaji po krizi odpravljali lahko na način samo tako, da se ne ogrozi okrevanja, hkrati pa se omogoči zadostno raven investicij, ki naj bi izboljšale produktivni potencial gospodarstva ter omogočile zeleni in digitalni prehod. Na tokratnem zasedanju Sveta ECOFIN se pričakuje predvsem prva predstavitev sporočila Evropske komisije in določitev časovnice za nadaljnjo razpravo. V tej temi naj bi se razpravljalo o predvideni časovnici do julija in do takrat naj bi imeli tudi neke smernice kako bo z delovanjem tako imenovanega fiskalnega okvirja tudi v prihodnosti. Slovenija tukaj meni, da fiskalna pravila so pomembna, vendar pa ne bi smela ovirati gospodarskega okrevanja, ko bodo fiskalna pravila ponovno uvedena moramo najti način znotraj obstoječega pravila za podporo produktivnim naložbam. Prav tako je pomembno, da dovolimo fiskalne poti za posamezne države, ki se bodo srednjeročno podpirale z okrevanjem. S pregledom veljavnim fiskalnih pravil in ekonomskim upravljanjem pa smo mnenja, da so tako kot cela Evropa, izboljšave trenutnega fiskalnega okvirja smiselne a je potrebna temeljita natančna razprava na politični, tehnični ravni in tudi predvsem z vsemi deležniki. Torej, podpiramo to intenzivno razpravo in tudi sami aktivno prispevamo k tej razpravi. Nadalje imamo točko, ki je tudi zelo pomembna Stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Sedaj vemo, da so načrti za okrevanje in odpornost posredovale skoraj vse države, se pravi 26 držav, razen Nizozemske. Tekom predsedovanja Slovenije, smo potrdili že 22 načrtov, na tej podlagi je Evropska komisija izplačala tako imenovani avans 17 državam, tudi Sloveniji in na tej točki bo Evropska komisija predstavila tako imenovan proces zadolževanja za namen izvajanja »Next generation EU«. Lahko povem, da tudi septembra 2021 je komisija že izdala takrat za 54 milijard dolgoročnih obveznic. Temu je oktobra sledila še prva izdaja zelenih obveznic v znesku 12 milijard. Evropska komisija bo v nadaljevanju na ECOFIN-u predstavila tudi sporočilo o cenah energije, kjer je povzet nabor orodij, ki jih lahko EU in njene države članice uporabimo za obravnavo neposrednega učinka trenutnega porasta cen energije, ki kot vemo je posledica izjemnih globalnih razmer in dodatno okrepimo odpornosti za prihodnje šoke. Finančni ministri bodo v okviru svojih pristojnosti izmenjali mnenja o problematiki rasti cen energije in vplivu na inflacijo. Slovenija trenutno še meni, da gre za specifičen pojav. Pozorno spremljamo vse nadaljnje aktivnosti. Predstavili bomo tudi prve korake o katerih se že pogovarja v Sloveniji. Napovedi pa vendar kažejo, da se bodo cene spomladi 2022 stabilizirale. Prav tako je potrebno pozorno še naprej spremljati dinamiko inflacije. Odobrili bomo tudi sklep o prihodnosti evropskega semestra v kontekstu mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija te sklepe podpira in menimo, da je ponovno potrebno vzpostaviti ključne elemente EU semestra, predvsem v povezavi z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost. Ministri se bodo seznanili tudi s statističnem področjem in delovanjem v letu 2021. Na tej osnovi bomo sprejeli o statističnih podatkih za leto 2021 in Slovenija lahko podpre ta osnutek sklepov, ki je bil oblikovan na osnovi predloženih poročil. Seznanili se bomo s potekanjem srečanja finančnih ministrov, guvernerjev centralnih bank skupine G 20 in letnega srečanja mednarodnega denarnega sklada. Na koncu pa nam bo predsednik evropskega računskega sodišča predstavil Letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2020, ki je bilo objavljeno konec oktobra. Kot vemo Evropsko računsko sodišče letno revidira prihodke in odhodke EU-ja, prouči ali je zaključni račun zanesljiv, ali so prihodkovne in odhodkovne komponente skladne z veljavnimi pravili in revizorji so tudi letos ugotovili, da je Zaključni račun EU-ja resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.

Dovolite še besedo o Evroskupini. Ta bo zasedala dan prej. Seveda tudi tukaj se bomo kot aktivni člani Evroskupine izmenjali mnenja o makroekonomskih razmerah, vključno z inflacijo in prihodnjimi obeti. Nadaljevali bomo razpravo o digitalnem Euro, v razširjenem formatu pa bomo tudi odprli okvir ekonomskega upravljanja ter obravnavali napredek na področju dokončanja bančne unije. Hvala.