Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, predsednik, poslanke in poslanci!

Torej nekako od, če rečem septembra naprej oziroma že v začetku letošnjega leta, ko so cene CO2 kuponov pričele naraščati, na ministrstvu skupaj z vsemi ključnimi deležniki zelo intenzivno spremljamo, analiziramo nastalo situacijo, na neformalnem srečanju septembra letos je minister Vrtovec svojim kolegom izpostavil vprašanje naraščajoči cen energentov na splošno, nato, ne morem se strinjati s tem, da je bilo prepozno sklicano, ampak je bilo 26. oktobra po seji evropskega sveta sklicana tudi seja vseh ministrov, izredna seja vseh ministrov za energijo, kjer se je to, izključno to vprašanje zelo detajlno obravnavalo na ravni Evropske unije. Pred tem, 13. 10., Evropska komisija izda tako imenovano orodje oziroma turboks ukrepov, kratkoročnih, srednjeročnih ukrepov za zajezitev naraščajočih cen energentov.

Kot ste povedali predlagatelji, na veleprodajnih trgih so se na višji nivo dvignile cene energentov. To je dejstvo. Nafta, naftnih derivatov, zemeljskega plina, električne energije, CO2 kuponov. To je dejstvo. In s tem pač na nek način bomo morali vsi skupaj živeti. Vprašanje je ali se bodo te cene še kadarkoli spustile na nivo, ki smo jih poznali pred začetkom krize oziroma v samem začetku krize, ko je bila tudi poraba električne energije ali pa energije na sploh nižja. Razlogov za to je več in so večinoma posledica tudi povečanega povpraševanja po energiji zaradi okrevanja gospodarstva po valu pandemije, nezmožnosti hitre prilagoditve dobav energije in so v obdobju manjšega povpraševanja, manjših investicij v dobavne verige bile posledice le tega. Vse evropske inštitucije s katerimi pač se pogovarjamo, ocenjujemo, da tržni mehanizmi delujejo normalno in niso bili zaznane kakršnekoli nedovoljene tržne prakse in se tudi izvajajo dodatne preiskave, da ne bi česar spregledali. Ena izmed takih je naloga, ki mu je bila podeljena je Eiser, to je združenje vseh evropskih regulatorjev, da preverja ali je kakršnakoli zadeva bila, ki je bila kakršnakoli manipulacija oziroma špekulacije. Zdaj same podražitve na veleprodajnih trgih so v nekaterih primerih videti zelo drastične, tudi zaradi nižjih veleprodajnih cen v prvem letu epidemije, govorim o letu 2020. vse te visoke veleprodajne podražitve so pritegnile pozornost vseh nas. Napoved višine podražitev maloprodajnih cen seveda ni enostavna, niti ni taka podražitev, lahko rečem, samoumevna. Enostavna preslikava trenutnih veleprodajnih cen v maloprodajne za gospodinjske odjemalce, če se zdaj najprej do tega opredelim, ni pričakovana, še posebej ne v nekem kratkoročnem obdobju. Zdaj, z nekimi dokončnimi analizami kako se bodo te višje veleprodajne cene odrazile do gospodinjskih odjemalcev, v tem trenutku še ne moremo govoriti o nekem kratkoročnem obdobju, lahko pa govorimo v obdobju po novem letu. Seveda se do nekaterih podražitev prišlo, to pa predvsem zakaj je dražje ogrevanje v dveh večjih mestih, je pa predvsem zaradi CO2 kuponov. Do je odrazna cena zaradi metodologije, ki določa ceno ogrevanja. Seveda pa lahko pričakujemo delne korekcije cen tudi za gospodinjske odjemalce in obseg je odvisen od dobavnih pogodb dobaviteljev na veleprodajno ceno in časa trajanja novega nivoja veleprodajnih cen. Dejstvo je, da v Sloveniji nekateri ponudniki in pa dobavitelji tako zaradi svojih specifičnih situacij ali pogojev v dobavnih verigah že zdaj dražijo tudi nekatere maloprodajne cene za gospodinjske odjemalce, naj si bo to zemeljski plin, naftni derivati in pa daljinsko ogrevanje, kot sem prej omenil. Elektrika za izjemo to kar ste predlagatelji povedali, se pravi, napovedi Petrola, da se bo zvišala cena maloprodajnih cen na nivoju gospodinjstev v Sloveniji, se še ni podražila. Odjemalci seveda lahko dobavitelja, ki draži elektriko ali zemeljski plin, kadarkoli zamenjajo s tistim, ki je pač cenejši.

Veleprodajne cene vedno nihajo, precej bolj kot pa to je pri maloprodajnih cenah. Dobavitelji in trgovci običajno kompenzirajo večji del teh nihanj, jih na ta nihanja, če so večja, manjše trgovce spravijo seveda v težave. Trenutno porast veleprodajnih cen je nekoliko višji in bolj vztrajen kot smo jih bili navajeni do sedaj. Zato imajo tudi nekateri dobavitelji v Sloveniji že težave in celo odpovedujejo pogodbe z odjemalci. Tudi glede na nizke cene energije ali pa energentov v času prvega vala pandemije Covid, lahko pričakujemo, da se bodo veleprodajne cene ustalile na nekoliko višjem nivoju, ne pa tudi na najvišjih cenah skokovitega porasta cen kot smo jim priča. Tak trend se trenutno nakazuje predvsem pri zemeljskem plinu, pa najverjetneje v prihodnje tudi pri premogu. Zdaj običajno seveda dobavitelji elektrike, zemeljskega plina, ki se znajdejo v težavah, kaj naredijo, dvignejo cene in odjemalci sami odpovedujejo pogodbe in jo sklenejo z drugim ugodnejšim dobaviteljem. Trenutne odpovedi pogodb nekaterih dobaviteljev kažejo na stisko teh dobaviteljev. Odjemalcem tak dobavitelj lahko priporočamo čim prejšnjo sklenitev pogodbe z novim dobaviteljem. Agencija za energijo, tudi kot vem, že preiskuje odpovedovanje dobavnih pogodb takšnih dobaviteljev elektrike v Sloveniji. Odpovedi so kršile vsaj pogodbeni odpovedne roke in verjetno tudi še nekatere druge pogodbene določbe, ampak o tem bo lahko kaj več povedala direktorica.

Operater trga za električno energijo, se pravi, Borzen v sodelovanju z distribucijskim operaterjem na drugi strani skrbno spremlja plačilno sposobnost dobaviteljev v stiski, če je to seveda potrebno in jih bo tudi s tem iz trga izločil. S tem bo preprečil, da se zgodi še večja škoda, ki lahko nastane, če je pač plačilno nesposoben, dobavitelj na trgu deluje še naprej.

V primeru stečaja dobavitelja električne energije oziroma odjemalcev ne bomo odklapljali oziroma jih ne moremo odklopiti, ampak se pač prestavijo v tako imenovan režim zasilne oskrbe. To je, zasilna oskrba omogoča, da lahko odjemalci poiščejo drugega dobavitelja brez nepotrebnega in potencialnega gospodarskega ali pa socialnega katastrofalnega vmesnega obdobja, pomeni da bi kdorkoli ostal zaradi vklopa brez oskrbe z električno energijo. Na primeru v primeru stečaja dobavitelja zemeljskega plina so odjemalci obveščeni in tudi lahko zamenjajo dobavitelja.

Tudi pri naftnih derivatih imamo v Sloveniji konkurenco, četudi je ta okrnjena. Z izbiro cenejšega ponudnika lahko odjemalci oblažijo težnjo po podražitvah, ampak o tem kolega državni sekretar Zajc verjetno kaj več povedal.

Prav imate, ko govorite o tem, da cene energije lahko vplivajo tudi na podražitev drugih dobrin in storitev, kar se v nekaterih primerih že dogaja. Vlada je vprašanje visokih cen energentov večkrat obravnavala, tako kot sem omenil, v začetku septembra, v začetku oktobra je bila imenovana posebna medvladna komisija državnih sekretarjev, ki smo se s tem porastom nekako srečevali oziroma jo obravnavali, pozvali tudi vse dobavitelje energije, da nam sporočijo vrsto podatkov in na podlagi te analize potem tudi ustrezno ukrepali.

Na pobudo, kot sem že prej omenil, našega ministra Vrtovca, je bil sklican izredni svet, ministrski svet na to temo. Nekatere države članice so res, to imate prav, predlagale posege na veleprodajne trge, kar pa, bom rekel, se tiče večine, ostalih držav članic je zavrnila, se do tega niso opredelile oziroma kaj takega ne bodo storile, saj so, kot rečeno, visoke cene energentov oziroma posledica drugih dejavnikov, kjer pa želim / nerazumljivo/, ne pa nedelujočega trga ali pa mogoče ambicioznih podnebno-energetskih ciljev. Komisija je, kot veste, pripravila sporočilo z dopustnimi praksami tudi pri omejevanju vpliva visokih cen energentov in energije, to sem že omenil prej, to je tako imenovan Turboks oziroma škatla orodij katere se bomo tudi v prihodnosti posluževali. Nekatera orodja velja izpostaviti, to so predvsem raba sredstev podnebnega sklada za vložitev, podražitev za socialno šibke. Vlada je obravnavala oziroma bo v kratkem sprejela tako imenovane energetske vavčerje za socialno šibke oziroma za ranljive skupine prebivalcev, ki si tega ne morejo privoščiti. Govorimo o približno 66 tisoč družinah, ki so deležni denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Glede višine se še pogovarjamo. Približno ta številka 66 tisoč ljudi oziroma družin bo tega deležna. Kot sem rekel, uporabili smo oziroma pripravili ukrep tako imenovanih energetskih vavčerjev katerih namen je pa predvsem ublažitev vpliva podražitev na najbolj ranljiva gospodinjstva. Predvidena je tudi dodatna socialna pomoč prejemnikov socialne pomoči in pa varstvenega dodatka. Ne smemo pozabiti samo socialno šibke, imamo tudi gospodarstvo, industrija, ki zaposluje visoke veleprodajne cene precej neposredno in tudi brez časovne zakasnitve kot je to v primeru elektrike ali pa neke zakasnitve ogrožajo industrijo. Še posebej energetsko intenzivni del, saj so njihove dobavne pogodbe lahko bolj vezane na veleprodajni trg in v večini primerih sami določajo v času nakupa električne energije. Tudi tukaj bom rekel, je Vlada že pripravila edini možni ukrep, ki ga pač na žalost oziroma upam, da zelo hitro v Sloveniji uporabimo in sicer, da se zmanjša plačevanje posrednih stroškov CO2 kuponov za energetsko intenzivne panoge.

Poseg v omrežnino oziroma v prispevke URE in OVE nove, menimo da ni dopustno oziroma je nepotreben v tem trenutku in se uporabi, če res, res v skrajni sili. Nižanje omrežnine ima lahko za posledico nezadostno vzdrževanje in investicijo v omrežje kot veste, pri zelenem prehodu se največ teh investicij pričakuje na distribucijskem omrežju in tudi na prenosnem omrežju električne energije, kar bi seveda za seboj potegnilo slabo ali pa poslabšanje zanesljive oskrbe z elektriko in pa seveda tudi zemeljskega plina, kar bi imelo lahko katastrofalne posledice za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Prispevki OVE in URE so namenjeni prehodu v nizko ogljično družbo, ki je poleg tega tudi si ne želimo, da bi se to kakorkoli zaustavljalo.

Posegi v trg kot so kontrola cen, cenovne kapice, določanje nekih marž oziroma so ravno tako po mojem mnenju oziroma po našem mnenju pogubne za zanesljivost oskrbe. Tega smo se nekaj naučili že iz preteklosti in takšni ukrepi lahko privedejo do pomanjkanja energentov elektrike in to lahko seveda ogrozi konkurenčnost gospodarstva. Posledice tega so lahko nižanje plač, odpuščanje, socialne razlike, stiske, itn. Zato tako v Evropski uniji kot Sloveniji naj bi se svobodni trg oziroma v trg ne posegalo, ker trg energentov še posebej elektrike in plina deluje in se odziva na pričakovano in ni nobenega razloga za zakonske možnosti, da bi poseg države v obliki kontroli cen tudi v skladu z zakonom o kontroli cen se kaj takega izvedlo. Kot sem rekel na začetku, Vlada oziroma vsa ministrstva, pristojne inštitucije skrbno spremljajo dogajanja na energetskem trgu. Ukrepi so oziroma bodo pripravljeni, ko bo to potrebno.

Hvala lepa.