Govor

mag. Marko Koprivc

Hvala lepa sopredsedujoča današnji seji.

Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Uvodoma naj povem, da cene energije goriv in kuriv nenadzorovano rastejo že nekaj časa. To se dogaja sicer po vsem Evropi in to vsaj od sredine septembra, sicer pa je bil ta trend jasno viden že od sredine letošnjega leta. Med tem imamo v Sloveniji oblast, ki je neposredno odgovorna, da se ne uporabljajo več mehanizmi kontrole cen, ki so bili v veljavi do pred enim letom. Vlada Janeza Janše je namreč dokončala delo za katerega se od svojega ministrovanja gospodarski minister prizadeva že kar nekaj časa in sicer septembra lani je Vlada ukinila še zadnja orodja s katerimi bi lahko vsaj delno vplivali na cene goriv, ki jih plačujejo potrošniki. Potem, ko je Vlada od nastopa mandata do septembra lani umetno vzdrževala ceno goriv pri enem evru, je lansko jesen regulacijo opustila in danes so cene goriv tudi za več kot 50 % višje kot so bile lani pred to potezo. Tik pred podražitvami se je slovenska Vlada odrekla edinim orodjem, ki jih je imela na razpolago za nadzor nad podivjanimi cenami. V oktobru so odmevale tudi novice o načrtovanih podražitvah električne energije pri katerih je posebej obžalovanja vredno, da je po tovrstni potezi prvi posegel državni Petrol. Edini odziv, ki ga je premogel predsednik Vlade in pristojni minister za infrastrukturo, je bil nasvet o zamenjavi ponudnika in pavšalne grožnje špekulantom. Gospodarski minister je v istem času branju uvedeni prosti trg predsednik Vlade pa je sicer v svojem odgovoru na poslansko vprašanje kolegice Muršič obljubil ukrepanje Vlade, a žal izvedbe še do danes ni na vidiku. V takih okoliščinah je povsem normalno, da so se začeli vrstiti tudi drugi pozivi Vlade naj čim prej ukrepa. Tako s strani potrošniških in humanitarnih organizacij kot tudi s strani gospodarskih združenj. Zato nas tudi ne sme čuditi število pozivov in poslanskih vprašanj kot tudi številne seje odborov in Državnega zbora na temo rastočih cen energentov. Očitno obstaja problem in očitno je tudi na mestu prepričanje mnogih, da Vlada ne ukrepa ustrezno, da bi pravočasno zaščitila najbolj ranljive, tiste ki imajo danes mrzlo stanovanje in tiste, od katerih delovne obveznosti zahtevajo vsakodnevno porabo energentov in goriv. Glede na to kolikšen delež predstavljajo energenti kuriva in goriva v proračunu povprečnega gospodinjstva, je seveda pričakovanje vseh, da bo Vlada ukrepala hitro in učinkovito povsem na mestu in logično, kar pa, spoštovane in spoštovani v tej situaciji ni logično, je odziv slovenske Vlade. Njeni predstavniki namreč stalno zatrjujejo, da konec regulacija cen ni imel vplivan a drobno prodajne cene, čeprav so cene goriv danes za vsaj 50 % višje kot so bile pred dobrim letom. Stalno trdijo, da spremljajo situacijo in da se ne dogaja nič posebnega, a na to po medijskem pritisku pozno sicer in neučinkovito reciklirajo stare uredbe za katere so še pred nekaj dnevi trdili, da niso potrebne in nimajo učinka. Zagotavljajo, da nimajo zakonskih podlag za ukrepanje, čeprav že dolga leta velja zakon o kontroli cen, ki jasno določa kdaj in kako lahko Vlada ukrepa. Pri tem ni omejena, kar se velikokrat poudarja, zgolj nadzor nad maržami, temveč ima na voljo širšo paleto ukrepov. Prav tako ji isti zakon daje možnost, da poseže tudi v cene električne energije, ogrevanja in zemeljskega plina, čeprav je gospodarski minister še pretekli teden trdil drugače, da ni možnosti za regulacijo cen elektrike in plina.

Zdaj spoštovane in spoštovani! Slovenija v tem trenutku predseduje Svetu Evropske unije, a tudi na področju energetske draginje ne igra vodilne vloge. Med tem, ko na primer Španija že nekaj mesecev poziva k skupnemu evropskemu odzivu za zajezitev hitro rastočih cen, med tem med tem ko je Evropska komisija 13. oktobra objavila jasen okvir možnih ukrepov, ki bi jih lahko izvajale države, je Slovenija izredni vrh ministrov za energetiko sklicala šele za 26. oktober, a tudi na tem srečanju ni dosegla nikakršnega napredka glede skupnih ali novih ukrepov. Skratka, med tem, ko se problemi kopičijo in cene za potrošnike rastejo, slovenska Vlada ne ukrepa in trdi zmotno, da ima zvezane roke. Kadar ukrepa, je to premalo in prepozno, z namenom polnjenja časopisnih člankov kako so oh in sploh dobri, med tem, ko se denarnice potrošnikov pospešeno iz dneva v dan praznijo.

Naj to ponazorim z dvema konkretnima primeroma. Prvo. Regulacija cen kurilnega olja, ki jo je Vlada ponovno uvedla 20. oktobra letos, uporabljati pa naj bi se pričel šele 9. novembra, se pravi jutri. S tem je reciklirala stari model nadzora nad maržami katerega ukinitev je pred petimi leti dosegel ravno minister Počivalšek. Na svojih spletnih straneh se Vlada hvalisa, da je ukrepala pred kurilno sezono, ki pa se je, spoštovane in spoštovani, letos na primer v Ljubljani pričela že z 29. septembrom. Kdor je torej letošnjo jesen želel biti na toplem in si je to lahko privoščil, je moral plačati visoko ceno. Kdor si nakupa kurilnega olja ni mogel privoščiti, mu tudi danes ni nič lažje. Cene so namreč še danes krepko višje od enega evra, med tem, ko so bile pred epidemijo med 85. centi in enim evrov na liter. Zanimivo je tudi dejstvo, da je minister Počivalšek vse od ukinitve regulacije javnosti in koalicijskim partnerjem zatrjeval, da se zaradi liberalizacije mreže trgovcev niso dvignile. Isto je trdil tudi meni v odgovoru na moje poslansko vprašanje na zadnji seji Državnega zbora. v naslednjih dneh pa je za medije izjavil, da so marže zrasle s 6 na 15 centov na liter. To pri tisoč litrih, spoštovane in spoštovani, kurilnega olja pomeni 90 evrov. Se pravi, 90 evrov več bodo morali plačati potrošniki za tisoč litrov kurilnega olja zgolj zaradi dviga marž. Pa tisoč litrov verjetno za eno kurilno sezono v povprečju ni dovolj. Da bo mera polna, uredba še ne velja / nerazumljivo/ v veljavo stopila šele jutri, 9. novembra.

Drug tak primer. Vlada zadnje dni omenja možnost tako imenovanega energetskega vavčerja za ranljiva gospodinjstva, pri čemer ni predstavila nobenih konkretnih podatkov o njegovi višini, trajanju ukrepa, krogu upravičencev, kaj šele o finančnih posledicah za prebivalce in državo. Pri vsem tem pa vse skozi ni jasno kakšne so strokovne podlage za vladne odločitve, na kakšne podatke se opira in kdo so osebe ali organizacije, ki jim zagotavljajo strokovno podporo. Ali jih Vlada pravzaprav pri tem sploh upošteva, kogarkoli upošteva ali dela na podlagi lastnih iniciativ in mnenj. Med tem pa druge države ukrepajo. Bruseljski inštitut Brugel je pretekli teden objavil pregled ukrepov v 17. evropskih držav, med njimi le dve nista uvedli nikakršnega ukrepa. Tukaj imam pregled, sicer Slovenija ni ena izmed obravnavanih držav, ampak če bi imeli Slovenijo tukaj zraven, na seznamu, bi si prislužila maksimalno eno kljukico, pa še to pogojno ker zadeve še ne veljajo. Se pravi, ponovno regulira kurilno olje, tam bi pogojno lahko dobili kljukico, ni pa reguliran bencin in vse ostalo, da o drugih ukrepih ne govorimo. In tukaj bom prosil konkreten odgovor, ko Vlada govori kakšne ukrepe se vse počenja, na podlagi tega zelo uglednega evropskega inštituta bi Slovenija v kolikor bi bila na seznamu, ostala brez kljukic oziroma ponavljam, pogojno bi dobila eno kljukico. Kot rečeno, vse ostale države izmed teh so uvedle vsaj en ukrep, predvsem želijo pomagati potrošnikom, da bi lažje prebrodili to krizo. O vzrokih in razlogih za povišanja cen je bilo v zadnjih tednih povedanega veliko in vse to smo spremljali. Tudi nam je jasno, da vzroki nikakor niso enoznačni, in da zgolj z omejevanjem trgovskih marž ne bomo obvladali cen. Ta seja pa je sklicana predvsem zato, da se pogovorimo o konkretnih in hitrih ukrepih za pomoč ljudem. Vse puhlice o zelenem prehodu in ekoloških davkih moramo tukaj postaviti v drugi plan. Med nami je namreč veliko ljudi, ki si od končnih cen energentov življenjsko in ekonomsko so odvisni od tega. Pri tem v prvi vrsti govorimo o tistih, ki jih revščina ne omogoča plačila sedanjih cen, pa tudi vseh tistih, katerih delo in dejavnost sta v veliki meri odvisna od gibanja cen energentov, njihov ekonomski položaj pa jim ne dopušča, da bi se lahko na hitro prilagodili. Ne moremo dopustiti, da manj premožni sloj nosijo glavnino bremen povišanja cen energije, pa naj bodo razlog zanjo špekulacije ali pa prehod na bolj čiste energetske vire. Tako krizo moramo prebroditi skupaj s pravično porazdelitvijo bremen in stroškov. In zato je tudi potrebna, spoštovane in spoštovani, ta seja, da skupaj ugotovimo kako bi lahko najhitreje in najbolj učinkovito pomagali tistim, ki jim je najtežje. Skupno sejo odborov za gospodarstvo in infrastrukturo smo sklicali z razlogom, gre namreč za dve najbolj pristojni ministrstvi za to področje, med tem, ko je gospodarsko ministrstvo na splošno pristojno za spremljanje in nadzor nad cenami, posebej pa za trg naftnih derivatov ter blagovne rezerve Ministrstva za infrastrukturo pa je pristojno za področje električne energije. Povabili smo tudi Zvezo potrošnikov Slovenije, ki mimogrede sprašujem, predsedujoča, pravijo da so dobili vabilo na sejo nekaj ur pred začetkom seje, kar je nedopustno in zaradi tega tudi na sejo niso prišli. Mi smo o tem, da prosim, da se jih povabi, obvestili odbor pravočasno, tako da ne vem zakaj je prišlo do tega zdrsa pri vabljenju. To se žal prepogosto dogaja zadnje čase. Vsekakor bi bilo prav, da jim damo možnost, da povedo svoje mnenje, in da na nek način s tem tudi zaščitimo, povedo kako bi zaščitili najranljivejše potrošnike. Ampak dobro, pač to je praksa. Zavedamo se sicer, da so možnosti omejene, vendar pa je manevrski prostor po našem mnenju bistveno širši kot so to doslej zatrjevali vladni predstavniki. Gradivu smo priložili, kot sem že rekel, veljavni zakon o kontroli cen kot tudi sporočila Evropske komisije, da bo jasno kateri ukrepi so na voljo. Želimo predvsem jasne odgovore pristojnih, kaj konkretno nameravate storiti, kako hitro in kako bo to pomagalo ljudem, predvsem tistim najranljivejšim. V ta namen smo v zahtevi predlagali tudi sklepe, ki bi jih po našem mnenju morali sprejeti za omejitev rastočih cen na strokovnih podlagah in s ciljem pomagati hitro. Cilj današnje seje je torej, da se seznanimo z možnostmi, ki so na voljo za hitro pomoč, da se osredotočimo na tisto kar bo pomagalo ljudem že to jesen in zimo in zato prosim že uvodoma, da ne ovinkarite o nekih ukrepih, ki bi morda imeli vpliv v več letih, ampak želimo konkretne odgovore. Kako prebroditi to krizo čez zimo? Kako pomagati tistim najranljivejšim, najrevnejšim, da ne bodo ostali v mrzlih stanovanjih, da se bodo lahko še vedno vozili s svojim lastnim vozilom po nujnih opravkih bodisi v službo bodisi po drugih obveznih opravkih brez katerih pač je njihovo življenje oteženo. Konec koncev je naloga Vlade in države tudi prerazporejanje sredstev in jaz mislim, da bi bilo tukaj pravilno, da vsi skupaj stopimo skupaj in se na nek način pomaga predvsem tistim najranljivejšim. Toliko za uvod.

Hvala lepa.