Spoštovani predsedniki odborov, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dame in gospodje!

Vesel sem, da sem znova v Državnem zboru. Tokrat zato, da vam predstavim delovni program Evropske komisije za leto 2022. Zahvaljujem se, da imam to možnost in možnost predstavitve progama in seveda naknadne izmenjave mnenj.

Za nami sta še ne polni dve leti od kar je pričel teči mandat sedanje komisije, pa vendar smo bili v tem relativno kratkem času v Evropi soočeni z izjemnimi izzivi. Evropska komisija se je na te izzive odzivala po svojih najboljših močeh. Proaktivno je naslovila pandemijo iz različnih zornih kotov, obenem pa je dolgoročno usmerjala naslavljanje podnebne krize. Kot veste, aktualna komisija je zavezana pripravi ambicioznih a pragmatičnih predlogov za reševanje sodobnih izzivov. Pravzaprav se je že v tem času izkazalo, da je vizija predsednice komisije von der Leyen za bolj zeleno, pravičnejšo, odpornejšo in bolj digitalno družbo prava. Ta okvir ostaja, pri čemer je naš osrednji cilj, da te izzive premagamo, močnejši in odpornejši, ter da izkoristimo priložnosti, ki jih prinašata zeleni in digitalni prehod. S pričujočim programom dela smo začrtali podrobnejši načrt kam in kako bo komisija usmerjala delo v tretjem letu svojega mandata. Zasnovali smo dva 42 novih pobud politik za vseh šest: osrednjih političnih usmeritev predsednice von der Leyen. Obenem / nerazumljivo/ vključuje spoznanje in izkušnje iz doslej najhujše krize, ki jo je povzročil COVID-19, in ki še traja.

V nadaljevanju bom predstavil ta kratek pregled našega programa po teh šestih sklopih. Prvič. Evropski zeleni dogovor. V prvi vrsti bomo tudi v naslednjem letu nadaljevali s prizadevanjem, da postane Evropa prva podnebno nevtralna celina. Evropski zeleni dogovor bo zato še naprej naša strategija rasti. Kot veste, vključuje ambiciozen cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za vsaj 55 % do leta 2030. poleg letos že predstavljenega ambicioznega svežnja pripravljeni na 55, bo za zaščito našega okolja potrebno njegovo izvajanje in seveda tudi nadaljnje ukrepanje na vseh ravneh. Komisija bo med drugim zato predlagala nov regulativni okvir za certificiranje odstranjevanja ogljika. Trajnostne prakse pa bomo podpirali tudi z nadaljnjim uresničevanjem našega akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, zlasti ko gre za vodo, kakovost zraka in mikro plastiko. S tem je tesno povezana naša zaveza za napredovanje v krožno gospodarstvo. Da bi zagotovili pravičen prehod, je pomembno, da sredstva usmerimo tja kjer jih najbolj potrebujemo. Zelene obveznice bodo dobile vse pomembnejšo vlogo, saj bodo trajnostno financiranje postavile v ospredje prizadevanj EU za okrevanje. Poleg predlaganega socialnega podnebnega sklada bo EU namenila dodatna finančna sredstva za manj razvite države, torej zlasti za tiste, ki so najbolj ranljive za posledice podnebnih sprememb in kot komisar za krizno upravljanje to še posebej pozdravljam. Hkrati smo soočeni z zanesljivimi napovedmi, da bo hujših nesreč zaradi posledic podnebnih sprememb vse več, v takšni ali drugačni obliki ne bodo prizanašale nobenemu delu sveta, tudi razvitemu ne. Učinki podnebnih sprememb dodo prav tako še poslabšali mnoge obstoječe, dolgotrajne humanitarne krize. V EU se že zdaj soočamo z vse bolj kompleksno sfero tveganj nesreč. Vse večkrat smo lahko priča različnim oblikam čezmejnih izrednih razmer in drugih zahtevnejših tveganj. Izboljšanje pripravljenosti in preventiva bosta zato ključni del naših prizadevanj na področju civilne zaščite v Evropski uniji tudi v letu 2022. V prihodnjih mesecih bo na primer posebej fokus tudi na krepitvi odpornosti na lokalni ravni. Osredni zakonodajni okvir, ki nam z ravni Evropske unije to omogoča, je nedavno revidiran mehanizem unije za civilno zaščito. Na tej podlagi bomo nadaljevali s krepitvijo naše odzivne zmogljivosti na naravne in druge nesreče. Kot veste, bomo na ravni Evropske unije skupaj z državami članicami definirali tudi različne scenarije nesreč po vsej Evropski uniji ker cilje odpornosti na področju civilne zaščite. Na tem mestu bi želel izreči posebno pohvalo slovenskemu predsedstvu Sveta Evropske unije, ki je prevzelo vodilno vlogo pri razvoju navedenih ciljev ob samem začetku svojega predsedovanja. Vzporedno bomo tudi v prihodnje razvili novo mrežo znanja civilne zaščite. Gre za skupni prostor, platformo kjer se bodo deležniki lahko učili in izmenjevali ideje in dobre prakse o različnih vidikih izrednih razmer od naravnih nesreč do kemičnih nevarnosti in kibernetskih napadov.

Drugo. Evropa je pripravljena na digitalno dobo. Pandemija je po celem svetu prinesla dodaten pospešek procesom digitalizacije. V komisiji bomo zato nadaljevali z delom na podlagi svojega programa, da do leta 2030 izvedemo digitalni prehod v Evropski uniji. Enotni trg ostaja ključnega pomena za inovacije v Evropi, zato bomo predstavili instrument enotnega trga za izredne razmere. Ta bo namenjen preprečevanju prihodnjih motenj. Da bi rešili pereče vprašanje dobave polprevodnikov, bomo sprejeli evropski akt o čipih. Z njim bomo spodbudili razvoj najsodobnejšega tehnološkega ekosistema in novih trgov za prebojno evropsko tehnologijo. Predlagali bomo tudi evropski akt o kibernetski odpornosti ter začeli graditi: vesoljski globalni sistem varnega komuniciranja EU. Med prednostnimi nalogami bodo tudi ukrepi za boljše pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti v šolah in visokošolskem izobraževanju.

Tretje. Gospodarstvo za ljudi. Ne glede na soočenje s četrtim valom pandemije, se gospodarska dejavnost počasi vrača na predkrizne ravni. To je tudi trenutek, ko moramo razmisliti o načinih za povečanje odpornosti našega socialnega tržnega gospodarstva. Komisija bo zato sprejemala nadaljnje ukrepe v zvezi z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic kot vodilom za kakovostna delovna mesta, poštene delovne pogoje ter boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Da bi podprla politike držav članic, bo okrepila socialne varovalne mreže, ki so ključne za ublažitev gospodarskih pretresov in v ta namen bomo predstavili pobudo za ustrezen minimalni dohodek. Ker je finančni sektor ključnega pomena za okrevanje gospodarstva, bomo pripravili tudi predlog o takojšnjih plačilih in predlog o olajšanju dostopa podjetij do kapitala. Ko bo dosežen dogovor o reformi mednarodnega okvira za davke od dohodkov pravnih oseb, bo komisija poskrbela, da se bo ta reforma začela v EU hitro in dosledno izvajati.

Četrto. Močnejša Evropa v svetu. Poleg blaginje v EU, ostaja med prioritetami v naslednjemu letu seveda tudi soočenje s svetovnimi izzivi. Med drugim bo glede krepitve vloge EU Svetu predložila novo strategijo Global Gateway, še iščemo dober slovenski prevod za to. Z njo želimo omogočiti sklepanje partnerstva za povezljivost po vsem svetu in tako okrepiti trgovino in naložbe. Do konca tega leta bo komisija predložila tudi novo skupno izjavo EU in Nata ter si prizadevala za pospešek pri razvoju pristne evropske obrambne unije. Prizadevanju za globalen energetski prehod bomo predstavili novo strategijo za mednarodno sodelovanje na področju energije. Dejstvo je, da so nestabilnost, konflikti in vse hujša revščina po svetu v porastu. To pomeni, da bodo humanitarne potrebe, ki so že zdaj na najvišji ravni v zgodovini, samo še rasle tudi zaradi posledic podnebnih sprememb, degradacije okolja, rasti prebivalstva in slabega upravljanja. Čeprav je v zadnjih letih nekaj donatorjev znatno povečalo svojo pomoč, se vrzel med potrebami in razpoložljivimi sredstvi povečuje in bo verjetno še naraščala. Poleg tega so huje kot kadarkoli prej ogrožene temeljne norme in humanitarna načela zaradi česar je zagotavljanje pomoči še težje in bolj nevarno. Za naslavljanje teh izzivov bo morala unija svojemu humanitarnemu udejstvovanju zagotoviti nov zagon. Na komisiji smo zato marca letos sprejeli prenovljen strateški okvir za humanitarno delovanje Evropske unije. Z njim smo oblikovali usmeritve tako za unijo kot za države članice pri krepitvi humanitarnega delovanja po svetu in utrditvi vodilne globalne vloge EU pri tem. EU je namreč skupaj s svojimi državami članicami vodilna donatorka humanitarne pomoči v svetu. Hkrati bo še polj pomembna krepitev zavezništev v Evropski uniji. Aktivnejše in poglobljeno sodelovanje s tretjimi državami bo ključnega pomena za stabilizacijo mednarodne skupnosti. Istočasno nedavni dogodki, na primer v Afganistanu in Belorusiji kažejo na nujnost hitrega dogovora, hitrega dogovora o celotnem okviru novega pakta o migracijah in azilu, ki še vedno čaka na potrditev v Svetu Evropske unije.

Petič. Spodbujanje evropskega načina življenja. Da bi mladim zagotovili možnost sooblikovanja prihodnosti, komisija predlaga leto 2022 kot evropsko leto mladih. Ne smemo namreč pozabiti bremena iz / nerazumljivo/ prav mladi v času globalne pandemije in da tudi poseben fokus nanje v naslednjem letu. Zagnali bomo novo pobudo Alma, »Aim learne master achieve« oziroma po slovensko, zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi. S to pobudo želimo prikrajšanim mladim, ki niso zaposleni oziroma se ne izobražujejo ali usposabljajo.: Pomagati, da ob ustrezni socialni podpori pridobijo poklicne izkušnje v tujini. Jasno, da tudi naslednje leto ostaja kot najpomembnejši cilj vključiti mlade v izobraževanje, v poklicno usposabljanje ali kakovostno zaposlitev. Ob tem bo komisija predstavila strategijo EU za univerze in predlagala možnosti za poglobljeno in bolj trajnostno transnacionalno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju. Ob upiranju na izkušnje iz pandemije, bomo predstavili evropsko strategijo za oskrbo in cilje celovite izboljšanje celega procesa od nege in varstva otrok do dolgotrajne oskrbe. Za okrepitev evropske zdravstvene unije bo komisija sprejela ukrepe za zagotavljanje cenovno dostopnih visoko kakovostnih zdravil, v tej luči bo predlagala nov okvir za dinamičen farmacevtski sektor EU, predlog revizije zakonodaje o zdravilih za otroke in redke bolezni ter priporočilo ob presejalnih pregledih za odkrivanje raka.

Šesto. Nova spodbuda za evropsko demokracijo. Za učinkovito delovanje v Svetu, mora Evropska unija živeti in rasti kot demokratična unija najprej doma. V tej luči bo evropska komisija pozorno proučila izide konference v prihodnosti Evrope. Pozorno bomo prisluhnili idejam in prispevkom Evropejk in Evropejcev, predvsem upamo na nov zagon z evropsko demokracijo, ki jo tako tudi oblikujejo naši mlajši državljani. Komisija bo sprejela tudi nadaljnje ukrepe za zaščito svobode in pluralnosti medijev. V ta namen bo predložila evropski akt o svobodi medijev. Komisija bo še naprej varovala načelo pravne države, ki je osrednjega pomena za učinkovito delovanje Evropske unije.

Še beseda o zmanjšanju bremen pri izvajanju politik Evropske unije. Da bi se zmanjšalo breme povezano s cilji politike EU bo komisija pri tem delovnem programu, se pravi, tudi v naslednjem letu v celoti uporabila pristop za enega sprejetega se eden odpravi. S tem bomo zagotovili, da bomo ob uvedbi neizogibnih novih bremen sistematično in proaktivno zmanjšali bremena zaradi obstoječe zakonodaje EU na istem področju politike. Hkrati bo boljša priprava zakonodaje še naprej podpisala trajnostno in digitalno preobrazbo.

Spoštovane poslanke in poslanci! V zadnjih dveh letih se je svet soočil z več izjemnimi izzivi in mnogi od njih vplivajo na naša življenja še danes. Posledice pandemije ostajajo globoke, razsežnosti podnebne krize pa postajajo vse hujše za ves svet. Ta delovni program je zato namenjen nadaljnjemu soočanju s temi izzivi našega časa, ko gre za naš planet, za naše gospodarstvo, našo družbo, našo globalno skupnost smo v komisiji prepričani, da je lahko EU tista, ki ponudi rešitve za izzive, ki so bolj ali manj tičejo vseh naših državljank in državljanov. Program dela, ki sem ga danes na kratko očrtal, je konkreten načrt za uresničevanje tega prepričanja v letu, ki prihaja. Pri tem bo seveda nepogrešljivo tudi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti.

S tem zaključujem in bom z veseljem prisluhnil vašim odzivom ter odgovoril na vaša morebitna vprašanja.

Hvala lepa.