Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta.

Omenjena so bila tri področja, kjer gre za ocene, ki so nižje od tistih, ki jih Fiskalni svet realno pričakuje. To so nižje plače, nižji socialni transferji in tudi nižji materialni stroški. Ja, vsekakor v letu 2023 so glede na obstoječe stanje predvidena nižji obseg sredstev za plače, da smo popolnoma jasni. To ne pomeni, da bodo imeli ljudje nižje plače. Ampak glede na to, da so bili v sedanjem obdobju in v preteklem obdobju izplačani številni dodatki, ti številni dodatki ne bodo več bremenili proračuna, predvsem zaradi tega, ker pričakujemo in ocenjujemo, da ne bodo več enostavno potrebni. In zaradi tega govorimo o nižjem obsegu vseh sredstev za plače. Ne o nižjih plačah posameznikov, še enkrat poudarjam, da ne bo to narobe razumljeno. Govorimo o nižjih socialnih transferjih, kot tukaj razumemo. Ja, predvidena nezaposlenost, ki jo določa Evropske komisija naj bi znašala 4,4 %. Danes, leta 2021 je napovedana 4,6 %. Seveda nižja nezaposlenost pomeni tudi manj socialnih transferov. In seveda v povezavi z dodatnimi nakupi blaga in storitev, predvsem v povezavi s sedanjo krizo in kovidom, tudi ne pričakujemo, bomo še vedno toliko denarja namenili za blago, ki se uporablja za zdravstvo. Nenazadnje zato, ker bomo primerno oskrbljeni s tem, imeli bomo zaloge in seveda to pomeni, da bomo na tem področju tudi lahko znižali sredstva.

Glede dolga, res je, dolg se je povečal zaradi krize. Dolg se je povečal v vseh državah EU. Dolg se je povečal v državah evrosistema. Vendar v Sloveniji se je dolg povečal manj, kot v povprečju evroobmočja merjeno v odstotkih od bruto družbenega proizvoda. Tukaj, če govorimo o krizi, reševanju življenj, reševanju zdravstva, zdravljenju, potem jaz mislim, da ni dvoma v to, da mora država narediti vse, da zaščiti svoje prebivalstvo, da zaščiti življenja in da zaščiti zdravje. Ta dolg je namenjen temu. In namenjen je seveda tudi temu, da se sanira zdravstvena kriza oziroma kovid in da enostavno pridemo v situacijo, ko ne bomo imeli več takšnega vpliva na gospodarstvo, na finance in nenazadnje na samo življenje ljudi. Vsekakor lahko pričakujem tudi v letu 2023 v okviru fiskalnih pravil določene spremembe. Jaz sem te spremembe že napovedal in te so bile že obravnavane tudi v torek na sestanku vseh finančnih ministrov. In tukaj lahko rečem ja, vsekakor bo lahko bolj omejevalna politika, vendar tudi v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu in v skladu s politiko evropske komisije in Evrope ne pomeni in nihče ni nikoli rekel, da takrat, ko ne bo več veljala splošna odstopna klavzula od fiskalnih pravil, da bodo države v enem letu morale uveljaviti vsa sedanja fiskalna pravila. V tako imenovanem srednjeročnem obdobju v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu ima Vlada čas, da naredi načrt kako bo prišla do cilja, se pravi do fiskalnih pravil, ki so določena v Zakonu o fiskalnem pravilu. In ta čas vsekakor bomo upoštevali in ta čas je realen, govorimo o letih, ob predpostavki, da še enkrat razprava o fiskalni politiki in fiskalnih pravilih se je začela in pri teh fiskalnih pravilih, ki jih imamo danes, to je 3 % inflacija, največ 3 % primanjkljaj in največ 60 % dolg glede na BDP, je seveda treba tudi na evropski ravni pregledati realnost vseh teh ukrepov tudi glede na sedanje stanje tako zadolžitve kot primanjkljajev, ki jih imajo države. Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.

Zdaj pa je na vrsti direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj Republike Slovenije gospa Marjana Bednaš. Prosim.