Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, visoki zbor.

Fiskalni svet je pripravil celovito oceno proračunskih dokumentov in zato mi danes dovolite, da samo predstavim dva poudarka, ki se nanašata na leto 2023. Primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja Covid ukrepov, naj bi se v letu 2023 glede na leto 2022, zmanjšal za slabih 800 milijonov evrov oziroma iz 5 % na 3,3 % BDP. Načrtovano znižanje primanjkljaja v letu 2023 naj bi bilo predvsem posledica predvidene po oceni Fiskalnega sveta nerealistično nizke rasti tekočih izdatkov katerih sicer niso upoštevani učinki Covid ukrepov, torej ne gre za tako imenovane bazne učinke. Tekoči izdatki naj bi namreč v letu 2023 stagnirali oziroma se celo zmanjšali, kar je v nasprotju z dolgoletnim povprečjem. Izstopata predvsem projekcija nizke rasti sredstev za zaposlene in nespremenjena raven izdatkov za socialna nadomestila, v državnem proračunu pa tudi padec izdatkov za blago in storitve, vse brez upoštevanja učinkov Covid ukrepov. O preloženih proračunskih dokumentih zlasti manjka predstavitev ukrepov, ki naj bi tako nizko rast zagotovili. Če prevzamemo nekoliko bolj realistično predpostavko po kateri bi izdatki v letu 2023 glede na 2022 nominalno ostali nespremenjeni, prav tako kot delež bruto domačega proizvoda na ravni blizu 5 % namesto omenjenega zmanjšanja na okoli 3 % bruto domačega proizvoda. Javni dolg. Ta naj bi v letih 2023 in 2024 ostal višji kot pred krizo, na ravni le nekaj pod 80 %. Povečal se je za okoli 15 % BDP in je visok. Kar bode v oči je očitna razlika v zniževanju dolga med obdobjem 2015 in 2018 in predvidevanjem za gibanje dolga med leti 2021 in 2024, ko učinki COVID-19 ukrepov niso več prisotni v pomembni meri. V prvem obdobju se je dolg znižal za dobrih 12, v drugem pa naj bi se zgolj za slabe 4 odstotne točke bruto domačega proizvoda. Znižanje dolga v prvem obdobju je uspelo ob podobno visoki gospodarski rasti kot je predvidena v prihodnjih letih, a tudi ob izredno spodbudni monetarni politiki Evropske centralne banke, ki je nižala stroške ukrepe ter številnimi diskrecijskimi ukrepi, ki razumljivo, niso bili popularni. Z vsem naštetim pa se je oblikoval manevrski prostor, da smo ob epidemiji lahko ukrepali tako obsežno kot smo. Trenutno še ni znano kakšna fiskalna pravila bodo veljala v letu 2023. Če bodo v pretežni meri uresničene trenutne napovedi gospodarskih gibanj, se bo Slovenija že nahajala v položaju, ko bodo nastopili pogoji za boj omejevalno naravnano fiskalno politiko. Ta bo morala biti dokazana v realnosti in ne zgolj z nizkimi projekcijami rasti javnofinančnih izdatkov. To še posebej velja v luči tveganja, da bi se lahko stanje javnih financ ob realizaciji nekaterih zakonodajnih predlogov, ki so trenutno v obravnavi v Državnem zboru v letu 2023 po ocenah, ki jih vsebujejo predlogi, poslabšalo za kar okoli 800 milijonov evrov. V to vsoto pa še ni vključeno sicer sistemsko urejeno in verjetno dejansko nujno povečanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu, dogovorjeno ta teden, ki se bo izkazalo v računih sektorja država in ki v predlogu proračunskih dokumentov po nam znanih informacijah ni prisotna. Hvala lepa.