Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani predstavniki Sodnega sveta, spoštovane gospe in gospodje, kolegi in kolegice, spoštovane poslanke in poslanci.

Proračun za leto 2023 je pripravljen v času, ki ni običajen, predvsem zaradi tega, ker je to čas epidemije oziroma čas, ko so v veljavi posebni ukrepi na zdravstvenem področju. Tudi so bili posebni ukrepi na ekonomskem in finančnem področju. Vendar te posebne okoliščine, v katerih danes živimo in v katerih je bil pripravljen tudi proračun, nam dajejo seveda možnost, da poleg tega, da pripravimo finančno vzdržen proračun, da v tem proračunu začrtamo tudi prihodnji razvoj v letu 2023 in ta prihodnji razvoj temelji na naslednjem.

Prvič. Na zelo visokem odboju v gospodarski rasti v letošnjem letu in tudi v naslednjih letih. Kot vemo je zadnja napoved gospodarske rasti Evropske komisije za leto 21 6,4 odstotka, v letu 23 se ocenjuje na 3,5 odstotka. To je vsekakor več kot je v poprečju evropskih držav. To je vsekakor več kot je v povprečju evropskih držav. Tako ima recimo evrska država za leto 23 se pravi evro območje predvideno rast 2,4 odstotka, za leto 23 v Sloveniji je ocenjena rast evropske komisije na 3,5 odstotka. Ravno tako je eden najpomembnejših makroekonomskih kazalcev to je dolg vzdržen. Tendenca dolga je znižanje na 76 odstotkov bruto družbenega proizvoda v letu 2023 medtem, ko ima evro območje v poprečju ta dolg ocenjen za leto 23 okoli 100 odstotkov. To seveda pomeni, da je Slovenija v boljšem položaju kot je povprečje evropskega evro območja, kar z drugimi besedami pomeni, da so bili ukrepi, s katerimi rešujemo gospodarstvo in delovna mesta v okviru epidemije toliko uspešni, da enostavno danes imamo zelo nizko stopnjo rast nezaposlenosti in tudi v prihodnje Slovenija bo zniževala nezaposlenost na 4,4 odstotka medtem, ko evro območje 7,3 % naj bi imeli stopnjo brezposelnosti. To seveda pomeni, da smo če želite v prvi polovici teh držav in seveda to nas lahko navdaja z optimizmom. Ne zaradi tega, ker bi to mi rekli, ker bi rekla ta Vlada, ne zaradi tega, ker bi reklo Ministrstvo za finance, ampak zaradi tega, ker tako ocenjuje in napoveduje Evropska komisija. Podobno napovedujejo tudi IMF, podobno tudi OECD in tako naprej. Skratka, to so mednarodne institucije. Tukaj lahko seveda povemo, da proračun za leto 2023 vsebuje številne investicije na različnih področjih. Najpomembnejše so investicije na področju zdravstva, pomembne so tudi investicije na področju infrastrukture tako cestnega omrežja kot železniškega omrežja ter seveda investicije v okolju prijazne projekte in v digitalne projekte, kar je tudi v skladu z načrtom za okrevanje in razvoj. Pričakujejo se seveda tudi določene investicije na področjih, kjer so bila nekoliko v preteklosti zapostavljene to je na področju šolstva, socialnega varstva, predvsem skrb za starejše občane in to je tisto, kar je izredno pomembno. In nisem omenil ene institucije, ki na nam ravno tako kaže optimističen razvoj to je Umar, na podlagi katerih podatkov je tudi proračuna z leto 23 tudi narejen in tudi Umar nam določa rast v višini 3,3 odstotka v letu 23 in 6,1 odstotka v letu, v tem letu, v letu 2021. Z drugimi besedami tendence, trendi razvoja vseh teh mednarodnih in domačih inštitucij so seveda podobni. S tem bomo zagotovili seveda tudi večjo odpornost in tukaj pričakujemo tudi večje prihodke, ki bodo znašali v bilanci prihodkov 11,8 milijarde, bilance prihodkov in odhodkov. In bodo za 9,2 % večji, kot so prihodki bili v letu 2019. Namenoma primerjam te prihodke z letom 2019, ker leto 2019 je bilo leto, ko ni bilo Covid krize. In ocenjujemo seveda, da bomo že v tem letu, koncem tega leta smo že prišli na to raven v določenih sektorjih, tudi glede prihodkov, vsekakor pa v letu 2022. Na področju investicij, če jih še enkrat omenjam, bodo te investicije večje za približno eno tretjino kot v letu 2019. Ravno tako se predvideva rast v višini, bom rekel, rast tudi nekaterih odhodkov. Tukaj moramo seveda pa povedati, da bo ta rast glede na prihodke znatno manjša, ker bomo dejansko v bilanci prihodkov in odhodkov primanjkljaj zmanjšali na 2,7 % bruto družbenega proizvoda. Mi vemo, da je bil ta primanjkljaj v prejšnjih letih znatno višji in seveda to pomeni, da bomo primanjkljaj zmanjševali. Pravzaprav gremo tukaj že v smer tako imenovanih maastrichtskih kriterijev. Znižuje se tudi odplačilo dolga glede na bruto družbeni proizvod. Nenazadnje, kot sem že omenil, tudi Evropska komisija postavlja to v leto 2023 na 76 % bruto družbenega proizvoda. Te ocene so po mojem, po moji oceni, po oceni Ministrstva za finance in vlade realna, realne, seveda ob upoštevanju, da je tveganje vsekakor za dosego teh ciljev odvisno od zdravstvene situacije v državi. Zdravstvena situacija v državi pa je odvisna predvsem od cepljenja oziroma precepljenosti prebivalstva. Tako da s tega zornega kota je največje tveganje je še vedno Covid kriza. Tukaj lahko seveda povemo, da računamo, da bo v letu 2022 še veljala oziroma je že določeno, da velja odstopna klavzula glede odhodkov. V letu 2023 ob normalnih razmerah se to ne pričakuje, čeprav o tem danes ni nič odločeno, tudi na ravni Evropske komisije. Lahko seveda tudi povem, da se je v Evropski komisiji začela razprava o fiskalni politiki, bolj natančno o fiskalnih pravilih. Zaenkrat so bila izražena pričakovanja in seveda tudi temeljne predpostavke fiskalnih pravil, tudi realnosti sedanjih fiskalnih pravil. Govorimo seveda o inflaciji, dolgu in saldu sektorja države oziroma ali ima država primanjkljaj ali presežek v svojih bilancah. Tukaj ocenjujemo in želimo s tem proračunom doseči predvsem to, da se fiskalna politika osredotoči na to, da se zagotavlja gospodarska rast, takšna kot je danes oziroma kot je napovedana, da se ne povečuje nezaposlenost, da se zagotavljajo delovna mesta in da s fiskalnimi pravili, s fiskalno politiko, kakorkoli že ne vplivamo na to, da bi fiskalna politika zmanjševala gospodarsko rast ali povečevala nezaposlenost. Ob tem naj poudarim še to, da je finančni sistem stabilen, kapitalska ustreznost bank je ustrezna, slabi krediti oziroma so na minimumu tudi po zagotavljanju Banke Slovenije, kar pomeni, da je finančni sistem v celoti stabilen in v tem okviru mislim oziroma ocenjujem, da je proračun za leto 2023 stvaren in realen.