Hvala lepa za opozorilo. Bom potem, če ste seznanjeni s temeljnim mnenjem, pa predstavil samo še dodatno mnenje. Dodatno mnenje smo sprejeli pa 10. 11. na 45. redni seji Državnega sveta, ko smo ponovno obravnavali predlog proračuna. In sicer smo po obravnavi omenjenega akta ugotovili, da je v predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 za Državni svet namesto usklajenega zneska 2 milijona 694 tisoč 816 evrov določen za 216 tisoč 700 evrov nižji znesek, torej 2 milijona 478 tisoč in 36 evrov. Državni svet je ugotovil, da je Ministrstvo za finance 28. 5. 2021 nevladne in pravosodne proračunske uporabnike obvestila o sprejetem sklepu Vlade v zvezi z usmeritvami za pripravo predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Na podlagi tega sklepa je Državni svet 2. 6. 2021 na Ministrstvo za finance posredoval predlog izhodišč, da za določitev razreza proračunskih izdatkov Državnega sveta za ti dve leti. In v tem dopisu je predlagal finančni načrt za leto 2022 v višini 2 milijona 694 tisoč 816 evrov ter za leto 2023 2 milijona 762 tisoč 437 evrov. Ocenili smo, da omenjena sredstva potrebujemo za izvajanje ustavnih in zakonskih pristojnosti.

No, ministrstvo je 16. 6. 2021 z dopisom pozvalo Državni svet, da potrdi ustreznost višine teh dodatkov in višina dodatkov je bila usklajena s predlogom Državnega sveta. 28. 6. 2021 je ministrstvo obvestilo nevladne in proračunske uporabnike o sprejetem sklepu Vlade z dne 24. 6. s prilogama in v teh prilogah je bilo razvidno, da je bila upoštevana višina sredstev, ki jo je predlagal konkretno Državni svet za svoje potrebe. Tako je Državni na 43. seji 15. 9. 2021 sprejel predlog sprememb finančnega načrta Državnega sveta za leto 2022 in načrta za leto 2023, upoštevajoč višino sredstev, ki je bila dogovorjena z Ministrstvom za finance in Vlado. Vlada je na 95. redni seji 29. 9. 2021 določila besedilo predloga sprememb proračuna Republike Slovenija za leto 2022, v katerem pa je Državni svet namesto usklajenega zneska 2 milijona 694 tisoč 816 evrov določilo za 216 tisoč 780 evrov nižji znesek. Torej, kot že omenjeno, 2 milijona 478 tisoč 36 evrov. Pri čemer o znižanju sredstev Državni svet ni bil seznanjen.

Zaprosili smo 4. 11. Ministrstvo za finance za pojasnilo glede postopka sprejemanja omenjenega proračunskega dokumenta, predvsem, v kakšni meri je bila upoštevana odločba Ustavnega sodišča UI-474/18-17 z dne 10. 12. 2020 glede postopka sprejemanja: proračuna Državnega sveta. Naj samo opozorim, Ustavno sodišče je v navedeni odločbi z namenom spoštovanja ustavno varovanega položaja Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Varuha človekovih pravic in Računskega sodišča pri določanju predloga proračuna v Državnem zboru določilo tudi postopek vključitve predlogov finančnih načrtov teh organov v predlog enotnega proračuna, ki ga določil Vlada. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da morebitno nestrinjanje Vlade z njihovimi finančnimi oziroma predlogi finančnih načrtov ne more imeti obvezujočega pravnega učinka zaradi česar mora Vlada te predloge vključiti v predlog proračuna. Hkrati pa mora navedene ustavne organe v skladu z načelom sodelovanja med ustavnimi organi in njihovega medsebojnega spoštovanja pred vključitvijo predlogov opozoriti na morebitna odstopanja od temeljnih ekonomskih izhodišč za pripravo proračunov in jim dati na razpolago potreben, vendar v okviru predvidene časovnice razumen čas za odpravo. Če si kateri od neodvisnih ustavnih organov na to ne odzove, je Vlada upravičena na to opozoriti Državni zbor, vendar ni upravičena posegati v predlog finančnega načrta navedenih organov. Na podlagi te odločbe Ustavnega sodišča je jasno, da Vlada ne sme samovoljno posegati v proračune nobenega izmed neodvisnih ustavnih organov, ne samo Državnega sveta. Kot je Ustavno sodišče poudarilo, delovanje neodvisnih ustavnih organov, torej tudi Državnega sveta ni odvisno od uresničevanja vladnih politik, ki jih ta uresničuje preko proračuna. Ustavna vloga neodvisnih ustavnih organov se namreč ne udejanja prek vladnih politik in jim prav zaradi zahtevane neodvisnosti tudi ne more in ne sme slediti. Finančni načrti neodvisnih ustavnih organov lahko sledijo le polnemu in učinkovitemu uresničevanju ustavno in zakonsko določenih nadzornih pristojnosti teh organov in njihovih ustavnih vlog. Njihova vloga v postopku oblikovanja državnega proračuna mora biti enakovredna vlogi Vlade. To ne pomeni nujno enake vloge, vendar vsekakor ne podrejene vloge. Tako mora biti, ker tem ustavnim organom že Ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj, ker je ta položaj katerega del je tudi njihova finančna avtonomija odraz izpeljave načela delitve oblasti na ustavni ravni oziroma odraz njihovega posebnega od Vlade neodvisnega položaja. Ustavno sodišče je z ugotovitvijo protiustavnosti določb Zakona o javnih financah zaradi zagotovitve finančne neodvisnosti ustavnih organov do drugačne zakonske ureditve na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču tudi določilo način izvršitve te odločbe. Del izreka v katerem je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe, ima pravno moč zakonske norme, kar pomeni, da dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, morajo vsa sodišča in drugi organi ravnati v skladu z določenim načinom izvršitve kakor če bi šlo za zakon. Zakonodajalec do zdaj še ni odpravil ugotovljene protiustavnosti, kar pomeni, da je Vlada dolžna ravnati v skladu z načinom izvršitve določenim v odločbi Ustavnega sodišča. Vlada pa je s sprejetjem Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 s katerim znižuje proračun Državnega sveta pravzaprav grobo posegel že v usklajen finančni načrt Državnega sveta in ravnala v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, pri tem je tokratni poseg Vlade v avtonomiji Državnega sveta še bolj grob, saj je Ministrstvo za finance posegel tudi v aplikacijo SAPRA in v njej določilo razporeditev sredstev po proračunskih postavkah. Iz bilance odhodkov navedene aplikacije je razvidno, da je Ministrstvo za finance 216 tisoč 780 evrov državnemu svetu znižalo na postavki drugih odhodkov za delo, sejnine in pripadajoča povračila stroškov za državne svetnike. Tako v Državnem svetu ugotavljamo in opozarjamo, da je prešlo v postopku priprave in sprejemanja proračunskih dokumentov do kršitve postopka kot ga je določilo Ustavno sodišče in ki zagotavlja avtonomen položaj neodvisnih ustavnih organov med katere spada tudi Državni svet. Vlada je enostransko v predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 za Državni svet predvidela sredstva kot sem jih že navedel, prav tako drugi ne, pri čemer se omenjenemu znižanju sredstev Državni svet prav tako kot drugi nevladni proračunski uporabniki ni bil seznanjen. Glede na vse izpovedano, Državni svet zahteva, da se v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 Državnemu svetu za njegovo nadaljnje nemoteno delo zagotovi dogovorjenih 2 milijona 694 tisoč 816 evrov.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost.