Spoštovani predsednik, spoštovana vlada, poslanke in poslanci. Hvala lepa za besedo.

Dovolite, da uvodoma povem, da je Državni svet dvakrat obravnaval proračunske dokumente, ki so danes tukaj v obravnavi, in je sprejel osnovno in potem tudi dopolnilno mnenje k proračunu Republike Slovenije oziroma k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Državni svet je predlog sprememb proračuna za leto 2022 obravnaval prvič na seji 13. 10., in sicer na 44. redni seji Državnega sveta. Proračun oziroma predlog je tudi podprl. S predlogom sprememb proračuna za leto 2022 se namreč načrtujejo prihodki v višini 11,47 milijard evrov oziroma za 463,5 milijonov evrov več kot je bilo ocenjeno v sprejetem proračunu za leto 2020. k razmeroma veliki rasti prispevajo predvsem davčni prihodki, saj so že letos presegli predkrizno raven iz leta 2019. Odhodki so v letu 2022 načrtovani v skupni višini 13,94 milijarde evrov, kar je za 1,34 milijarde evrov oziroma za 10,7 % več kot v sprejetem proračunu 2022. O povečanju prihodkov ter umiku ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije in s tem zniževanju odhodkov se bo znižal tudi proračunski primanjkljaj. Ta naj bi bil po načrtih leta 2022 2,47 milijarde evrov oziroma 4,6 % BDP-ja. Temu ustrezno se spreminja tudi trend dolga sektorja država, ki je leta 2022 ocenjen na 77,5 % BDP-ja. Pri tem je vlada poudarila, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v deležu BDP-ja povečala za manj kot je povprečje držav evroobmočja in Evropske unije oziroma je slednja za skoraj 24 oziroma 16 odstotnih točk nižja kot v državah evroobmočja in Evropske unije. Po teh kazalcih je seveda javnofinančna slika za Slovenijo ugodna.

Predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 sta bila pripravljena v negotovih razmerah epidemije COVID-19 in s tem povezanim okrevanjem gospodarstva oziroma v spremenljivih makroekonomskih okoliščinah. Priprava proračuna je bila osredotočena v postopno okrevanje po epidemiji COVID-19 tako z investicijskimi vlaganji za krepitev gospodarstva kot v smeri varovanja zdravja prebivalstva. Proračunska dokumenta sta glede na dogovor na ravni držav članic EU pripravljena v okviru t.i. splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, kar pomeni, da Evropska komisija leta 2022 Slovenije ne bo presojala v luči izpolnjevanja fiskalnih pravil. To je tudi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o fiskalnem pravilu, na podlagi katere tudi Fiskalni svet Republike Slovenije prepoznal izjemne okoliščine v letu 2022, ki pa omogočajo odstop od srednjeročne uravnoteženosti. Odstopanje od fiskalnega pravila pa je treba razumeti kot začasen, razmeroma kratkoročen ukrep. Kot je poudaril predlagatelj, je višina izkazanega deficita v naslednjih dveh letih približno na ravni obsega sredstev za investicije, kar pomeni, da bi lahko imeli ob odsotnosti državni investicij v tem obdobju praktično že uravnotežena proračuna. Vendar se ob zavedanju pomena investicij za dolgoročno rast in razvoj, delovna mesta ter kakovost življenja v prihodnjih dveh letih veliko pozornost namenja investicijskim aktivnostim, in sicer se za investicije vsako leto namenja po 2,2 milijardi evrov. Najbolj izrazita rast investicij je na področju zdravstva - po 200 milijonov evrov, kar je štirikrat več kot doslej. Največji obseg sredstev je namenjen za investicije v železniško infrastrukturo s ciljem trajnostne mobilnosti ter v cestno infrastrukturo (vzdrževanje, rekonstrukcije, kolesarske povezave). Prav tako se veliko vlaga v prilagajanje podnebnim spremembam. Velik premik je tudi pri širitvi programov mreže domov za starejše, kamor se v preteklosti za tovrstne namene praktično ni namenjalo sredstev. Pospešana so investicijska vlaganja v vrtce in osnovne šole, investicije na letni ravni v višini 115 milijonov evrov ter kulturo. V skladu z mednarodnimi zavezami pa so večje investicije načrtovane na področju obrambe in modernizacije slovenske vojske. Financiranje načrtovanih investicij s proračunskimi sredstvi se dopolnjuje s sredstvi občine in sredstvi EU. Dinamika črpanja sredstev EU je v prihodnjih dveh letih pospešena, kar je povezano z zaključevanjem pretekle finančne perspektive, dodatnimi sredstvi iz naslova pobude REACT EU za obvladovanje posledic epidemije ter mehanizma za okrevanje in odpornost. V zvezi z vprašanjem o zmožnosti koriščenja vseh predvidenih investicijskih sredstev za izvedbo projektov upoštevajoč relativno šibko absorbcijsko moč slovenske gradbene operative, da bi zmogla dovolj hitro in učinkovito porabiti načrtovana sredstva za investicijske namene je bil Državni svet seznanjen, da naj s predlaganimi investicijskimi postavkami v največji meri spodbujali, ne pa zavirali izvedbo načrtovanih projektov. Pozitivno se ocenjuje tudi ukrepe na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer so med drugim rezervirana tudi sredstva na podlagi predloga zakona o dolgobrajni oskrbi, ki je trenutno pri vas v zakonodajnem postopku. Državni svet je bil seznanjen, da predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 upoštevata sklenjeni dogovor v višini povprečnine za leti 2022 in 2023, pri čemer bo treba preko finančne izravnave zagotoviti dodatnih 4,2 milijona evrov. Z dvigom povprečnine bodo občine prejele za 37,4 milijona evrov več, kot če do povišanja povprečnine ne bi prišlo. Največji obseg sredstev iz naslova tekočih transferov je načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 79,5 milijona evrov v letu 2022 ter 79,7 milijona evrov v letu 2023. Pri tem Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo poudarjata pomen sprejema zakona o finančni razbremenitvi občin na podlagi katerega je določene finančne obveznosti prevzela država, prav tako so bile sprejete poenostavitve postopkov v okviru katerih občine lažje dostopajo do investicijskih sredstev. Predlgatelj je poudaril tudi načrtovano izboljšanje finančnega položaja občin, ki so ob predlaganem dvigu povprečnine iz sedanjih 628 evrov na 645 oziroma 647 evrov v prihodnjih dveh letih z letošnjim letom deležne tudi 73 milijonov evrov prihrankov na letni ravni iz naslova Zakona o finančni razbremenitvi občin, pri čemer pa proces finančne razbremenitve občin še ni zaključen. Glede na dosedanje nesupele poskuse popravljanja formule za izračun povprečnine so se na Ministrstvu za javno uprvo odločili, da zberejo pisne predloge za oblikovanje nove formule za pravičnejše in primernejše financiranje občin. V pripravi je tudi dopolnitve zakona o financiranju občin, na podlagi katere bi se naloge s področja informatike uvrstile med nabor nalog, ki jih opravljajo skupne občinske uprave in se sofinancirajo iz državnega proračuna. Ministrstvo za javno upravo vodi postopke za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij, v naslednjih dveh letih pa je za sofinanciranje tovrstnih investicij na voljo 17,5 milijonov oziroma 11,5 milijonov evrov v letu 2023. Prav tako se zvišujejo sredsdtva v okviru podprograma Podpora lokalne samouprave in koordinacija državne in lokalne ravni. V nasprotju s predhodnimi proračunu obravnavana proračunska dokumenta nakazujeta bistveno večje razumevanja aktualne vlade za delovanje slovenskih občin in njihovo financiranje. Pri tem se izraža zahvala vladi, še posebej ministroma pristojnima za lokalno samoupravo in finance, ki se zavedata pomena primarnega financiranja lokalne samouprave kot ključnega pogoja za učinkovito izvajanje zakonskih nalog občin, ki zaradi boljšega poznavanja potreb lokalnega prebivalstva oziroma državljank in državljanov tudi uspešneje uresničujejo razvojne izzive celotne slovenske družbe. Ob preteklih večletnih obljubah vsakokratne vlade o finančni razbremenitvi občin in vzpostavitvi bolj pravičnega sistema financiranja občin šele predloženi proračunski dokumennti pričako o koreniti spremembi odnosa aktualne vlade do lokalne samouprave. Pri tem ne gre le za vprašanje financiranja občin v smislu določitve povprečnine, ampak tudi za financiranje razvojnih nalog in načrtovanje investicijske aktivnosti, ki v okviru prioritetnih politik s ciljem družbenega in gospodarskega razvoja vodijo k izboljšanju kakovosti življenja ljudi ter enakomernejšega razvoja občin, na primer investicije v vrtce in šole, varstvo okolja, investicije v železniško in cestno infrastrukturo, zdravstvo in tako naprej.

V delu, ki se nanaša na področje kmetijstva …