Hvala lepa. Spoštovani predsednik Odbora za finance in monetarno politiko, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani predstavniki neodvisnih inštitucij Sodnega sveta, Državnega sveta in ostalih, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane gospe in gospodje. Priprava proračuna oziroma sprememb proračuna za leto 2022 je potekala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva. Ob tem da je epidemija oziroma virus covid še vedno močan in da še vedno obstajajo velike zdravstvene težave. Iz tega zornega kota so seveda tudi odhodki prilagojeni zdravstvenemu stanju v državi. Zaradi virusa so se zato spremenili tako obseg kot struktura proračunskih prihodkov in odhodkov ter seveda tudi višina. V takšnih okoliščinah Slovenija ni izolirana. Tudi v Evropi obstaja podobna situacija, v številnih državah obstajajo še vedno zdravstveni problemi in težave in države skupaj rešujemo tovrstne probleme.

Zaradi tega v letu 2022 še vedno velja tudi tako imenovana splošna odstopna klavzula oziroma izjemne okoliščine, ki se nanašajo na fiskalna pravila oziroma zlato fiskalno pravilo. Z drugimi besedami, s fiskalno politiko spodbujamo gospodarski razvoj, s fiskalno politiko ravno tako ščitimo delovna mesta in zagotavljamo, da podjetja obstajajo na trgu. Fiskalni politiki sledi tudi ekspanzivna monetarna politika. Pravzaprav, ta kriza se loči od predhodnih kriz po tem, da fiskalna in monetarna politika delujeta z roko v roki. Zaradi tega so tudi podatki o javnih financah popolnoma drugačni, kot so bili v preteklosti, oziroma kot bi bili, če bi veljala fiskalna pravila.

Izjemne okoliščine so bile predstavljene tudi v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022-2024. In dejstvo je, da s takšno fiskalno politiko in takšno monetarno politiko je Evropa in med njimi tudi Slovenija zagotovila velik odboj gospodarstva, predvsem v tem, da se ni bistveno povečala nezaposlenost v Evropi. Pri nas se je, v Sloveniji, celo zmanjšala. In da smo zagotovili visoke stopnje gospodarske rasti. Tukaj lahko govorimo tako o Evropi kot seveda v Sloveniji, ki je zagotovila nadpovprečno gospodarsko rast. Pri tem je seveda treba povedati, da takšna fiskalna politika odstopa od prejšnje fiskalne politike, tako na ravni Evrope kot na ravni Slovenije.

Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so glede na proračun, sprejeti proračun, višji za 7 %. Glede na septembrsko novelirano oceno za leto 2021 pa za 4 %. Tukaj bi želel povedati, da so prihodki državnega proračuna za mesec oktober večji od odhodkov za mesec oktober. Z drugimi besedami, Slovenija je dosegla presežek po dolgomesečnem primanjkljaju, kar pomeni, da gospodarska rast vpliva tudi na prihodke, tako davek na dodano vrednost kot dohodnino in daje kot dohodkov pravnih oseb. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo ti prihodki že v letu 2021 presegli raven iz leta 2019. 2019 jemljem kot tisto leto, kjer so bili prihodki ocenjeni brez kakršnikoli kriznih vplivov. Po drugi strani moramo seveda reči, da so tudi odhodki državnega proračuna načrtovani v letu 2022 v višini 13,9 milijarde. Primanjkljaj v letu 2022 po denarnem toku je ocenjen na 4,6 odstotka BDP. Pomembno je, da se primanjkljaj znižuje in da se bo zniževal po denarnem toku tudi potem v letu 2023 že pod maastrichtski kriteriji. Dolg sektorja država bo v letu 2022 znašal 77,5 odstotka BDP, kar ravno tako pomeni znižanje za eno odstotno točko glede na leto 2021 in tudi pri dolgu glede na bruto družbeni proizvod je pomembno, da se znižuje in da gre ta trend znižanja tudi naprej v leto 2023 in leto 2024. Obrestni izdatki se znižujejo in so na primer glede na leto 2014, ko so bili najvišji in so znašali milijardo, preko milijarde oziroma 2,9 odstotka bruto družbenega proizvoda v letu 2022 ocenjeni na 1,3 odstotka bruto družbenega proizvoda tudi nominalno se znižajo na 683 milijonov evrov. To je vsekakor pomembno, zato ker kaže na dobro menedžiranje dolga in drugo, ker seveda bonitetne agencije ocenjujejo državo po tovrstnem kazalcu in zaradi tega tudi s strani bonitetnih agencij dobivamo dobre ocene. Kot sem že omenil se je proračunska politika prilagodila novonastalim razmeram in sicer tako, da zagotavlja proračun sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva za cepiva, cepljenje, testiranj, zdravstveno oskrbo, zaščitno opremo ter hkrati seveda omogoča tudi ustrezne pogoje gospodarstvu tako, da se ohranjajo delovna mesta, zaradi tega je seveda gospodarska rast ugodna. Umar jo ocenjuje na 4,7 odstotka, nekoliko manj jo v zadnji napovedi 4,2 odstotka ocenjuje Evropske komisija. Tukaj je seveda treba povedati, da je stanje na trgu dela ugodno, zaposlenost raste, ponudba delovnih mest presega povpraševanje. V številnih dejavnostih primanjkuje ustreznega kadra. Tako da iz tega vzornega kota se nezaposlenost zmanjšuje je pa gospodarsko okrevanje diferencirano po posameznih dejavnostih se pravi različno in tukaj so tisti, ki so najbolj bom rekel na udaru, zaradi krize je turistična dejavnost. Želel bi še povedati, da vsekakor obstajajo določena tveganja v letu 2022. Prvo tveganje je zdravstveno stanje v državi in tukaj je največje tveganje visoka stopnja necepeljnosti prebivalstva. Mislim, da to necepljenost lahko spremenimo v cepljenost s tem enostavno, da da se ljudje cepijo, s tem bodo najbolj zaščitili in sebe in druge in s tem bodo tudi prispevali k temu, da ne bo treba posegati po kakršnihkoli omejevalnih ukrepih. Drugo tveganje, govorim o tveganju, ki vpliva na finance, drugo tveganje je dvig cen energentov in vpliv na inflacijo. Inflatorna gibanja so v Evropi znatna in inflatorna gibanja so različna po državah Evropske unije. V Sloveniji so vsekakor manjša inflatorna pričakovanja in inflatorna gibanja kot v drugih državah Evropske unije v večini držav, vendar na to je treba biti pozoren, Vlada bo zaščitila tisti del prebivalstva, ki je najbolj podvržen socialnemu tveganju oziroma tveganju revščine. Iz tega zornega kota tudi pripravlja ustrezne ukrepe. Kaj je ključno poleg tega, da s tem proračunom financiramo zdravstveno dejavnost, da zaščitimo zdravje ljudi in življenja? Predvsem je izredno poudarjena investicijska aktivnost v letu 2022 tudi v letu 2023 in tako naprej, predvsem investicije na področju zdravstva. Tukaj mislim, da je po dolgih letih se ta Vlada odločila, da se investira v zdravstvo, v prejšnjih proračunih prejšnjih vlad te investicijske spodbude ni bilo, poleg tega se investira v infrastrukturo, vlaganja so tudi v financiranje projektov, ki se nanašajo na podnebne spremembe, zaščito starostnikov, investicije v vrtce in šole, v kulturo, namenja so znatna sredstva za opremljanje in modernizacijo Slovenske vojske in vsekakor tudi na področju EU sredstev pričakujemo rast izdatkov tako na kohezijski in strukturni politiki kot kmetijski in ribiški politiki. Tisto kar je pomembno in kar bo vključeval oziroma vključuje proračuna za leto 2022, so tudi evropska sredstva, sredstva iz načrta za okrevanje, ta načrt je bil sprejet s strani evropske komisije oziroma s strani Sveta za ekonomska in finančna vprašanja, na isti ravni kot so bili sprejeti načrti za druge države, tako da tukaj je treba povedati, da je Evropska komisija prvič stopila državam nasproti in treba je povedati tudi ta solidarnosti vidik. Tako, da iz tega zornega kota je to novost v slovenskem finančnem, gospodarskem in tudi političnem prostoru. Iz tega zornega kota, da ta proračun oziroma ta popravek proračuna dejansko zagotavlja še večjo kakovost življenja investicij, predlagam, da Državni zbor ta proračun oziroma ta popravek proračuna za leto 2022 sprejme. Hvala lepa.