Govor

Barbara Sušnik

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana predsednica odbora, predsednika, odbora, spoštovane poslane in poslanci, spoštovani komisar gospod Lenarčič in gospa vodja predstavništva Jerše Jug!

Dovolite mi še kratek odziv v imenu ministrstva za zunanje zadeve. Še enkrat bi opravičila ministra in državne sekretarje, ker imajo obveznosti, ki jih nismo morali predvideti oziroma odsotnost, ki ni bila predvidena.

Delovni program Evropske komisije bo predstavljen tudi članom Sveta za splošne zadeve, ki mu Slovenija sedaj predseduje, na zasedanju 23. novembra v Bruslju, kjer bo o tem potekala razprava. Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo proces zakonodajnega načrtovanja: v Svetu, ki se bo zaključil s skupno izjavo predsednikov treh institucij Evropske unije o zakonodajnih, prednostnih nalogah na decembrskem evropskem svetu. Kot država članica pa podpiramo delovni program Evropske komisije za leto 2022. menimo, da ustrezno odraža aktualne potrebe po ukrepanju na številnih področjih preoblikovanja, delovanja in odzivanja Evropske unije po pandemiji COVID-19 s ciljem zagotoviti, da bo Evropa v prihodnjem bolj zelena, bolj pravična, digitalna in odporna. Zlasti tudi z zadovoljstvom prepoznavamo dodano vrednost poročila o strateškem predvidevanju, ki na podlagi identifikacije desetih področij za ukrepanje v veliki meri predstavlja podlago za opredelitev ključnih prednostnih nalog Evropske komisije. To mora biti tudi vodilo v medinstitucionalnih pogajanjih o seznamu skupnih prednostnih zakonodajnih predlogov. Ocenjujemo, da delovni program zajema prioritete slovenskega predsedstva in da se bo dalo na teh področjih nadaljevalo potem tudi v prihodnjem letu, s čimer bo dosežena pomembna kontinuiteta aktualnih prizadevanj slovenskega predsedstva.

V nadaljevanju bom glede konkretnih pobud, ki so navedene v delovnem programu vzpostavila zgolj nekaj poudarkov slovenskih stališč v okviru šestih glavnih ambicij Evropske komisije. Menimo, da si mora Evropska komisija še naprej prizadevati za vsesplošni dvig odpornosti. To je tudi naša prioriteta, tako na ravni držav članic kot na ravni celotne Evropske unije. V tem kontekstu je na primer za dvig zavedanja o hibridnih grožnjah nujno izboljšati in okrepiti komunikacijo znotraj inštitucij Evropske unije, torej med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU ter spodbuditi delitev dobrih praks med državami članicami te s podobno mislečimi partnerji. Podpiramo politične usmeritve Evropske komisije za nadaljevanje poti v evropsko digitalno desetletje in cilj digitalne preobrazbe do leta 2030. Zelo pomembno je, da je unija zgled v globalni tekmi na področju varnih, zaupanja vrednih in na človeka osredotočenih tehnologij, za kar se Slovenija prizadeva, še posebno na področju umetne inteligence. Intenzivna digitalna preobrazba vključuje tudi zaščito pred zlorabami, zato nas veselijo načrti, ki napovedujejo enotne standarde na področju kibernetske varnosti. Premostitev vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih prebivalstva je ključ do polnega izkoriščanja digitalnih tehnologij, zato je pomembno izobraževanje za dvig digitalnih kompetenc na vseh ravneh tudi pri skupinah prebivalstva z najnižjo stopnjo osnovnih digitalnih spretnosti. Glede na to, da je notranji trg ključen za inovativno, uspešno in v prihodnost usmerjeno evropsko gospodarstvo, bi še poudarila, da se nam zdi pomembno, da si Evropska unija zgotovi suverenost tudi na področju oskrbe s polprevodniki, kar se je izkazalo za posebej potrebno v času pandemije COVID-19 in kot smo slišali tudi komisarja gospoda Lenarčiča, je to del delovnega programa Evropske komisije. Pri ukrepih za povečanje odpornosti gospodarstva Evropske unije, bi izpostavila trend zmanjševanja obsega gotovinskih plačil in porast digitalnih plačil, ki ga je bilo zaznati že pred pojavom pandemije, a je ta proces še dodatno pospešila in v skladu s tem se zavzemamo za uporabo digitalnih plačil, ki bodo prilagojena potrebam potrošnikov in podjetij. Slovenija je pristopila k dogovoru EOCD G20 o globalni davčni reformi in s tem izkazala podporo temu mednarodnemu projektu na davčnem področju. Podpiramo prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja tudi boljše poslovno okolje. Poudarjamo, da je potrebno izkoristiti nove tehnologije tako pri poslovanju podjetij kot tudi pri delovanju davčnih organov in še izboljšati boj proti goljufijam in pobiranjem davkov, s tem pa zagotoviti stabilne prihodke med okrevanjem po pandemiji COVID-19. V Okviru zelenega dogovora Slovenija podpira nadaljevanje aktivnosti komisije za prehod v bolj trajnostno kmetijstvo vključno z novimi pravili o trajnostni rabi pesticidov, kar vključuje tudi zmanjšane uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V sklopu prizadevanj za močnejšo Evropo v svetu pozdravljamo namero evropske komisije glede nadaljnjih aktivnosti na področju vojaške mobilnosti, tudi v okviru / nerazumljivo/, sodelovanju EU Nato ter dialogu z državami Zahodnega Balkana.: Pomembno je, je Evropska komisija prepoznala vpliv podnebnih sprememb tudi na varnostnem in obrambnem področju, in da se bo zavzemala za zmanjšanje ogljičnega odtisa v okviru emisij in operacij. V okviru sklopa spodbujanja evropskega načina življenja pozdravljamo, da se leto 2022 določi za evropsko leto mladih. Posebej zanima je tudi nova pobuda Alma, ki jo je predstavil tudi komisar, ki je namenjena generaciji Net, torej tistim mladim, ki niso v zaposlovanju, v izobraževanju ali drugem usposabljanju. Slovenja podpira to pobudo, saj je brezposelnost mladih v Sloveniji občutno višja kot brezposelnost celotnega aktivnega prebivalstva. Slovenija podpira tudi strategije EU za univerze in načine evropskega sodelovanja na področju visokega šolstva. Glede spodbude za evropsko demokracijo v sklopu katere se odvija tudi konferenca o prihodnosti Evrope, lahko rečem, da smo kot predsedujoča država zelo dejavno vpeti v proces posvetovanja z evropskimi državljani in želimo, da konferenca poda jasne rezultate glede predlogov in pričakovanj državljanov, tudi glede aktivnosti povezanih z uveljavljanjem načela pravne države in dialogom o vladavini prava, ki potekajo v tem semestru na svetu za splošne zadeve pod našim predsedstvom, in ki se bodo nadaljevale tudi v naslednjem letu. Tukaj ostaja naša opredelitev nespremenjena, letni pregled stanja v Evropski uniji in po posameznih državah članicah, to sedaj poteka, je prava pot k izboljšavam.

Hvala lepa vam za pozornost.