Ja, hvala lepa.

V Poslanski skupini Levica pred začetkom te obravnave postopkovno podajamo zahtevo za javno predstavitev mnenj o Zakonu o dohodnini. Utemeljujemo pa to takole: na 40. redni seji odbora, to je današnja, za finance, bo druga obravnava vladne novele Zakona o dohodnini. Po naši oceni gre za enega od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je pripravila aktualna Vlada, na račun ogromnih davčnih odpustkov, v času, ko beležimo rekordne primanjkljaje v proračun, bi Vlada v javne finance izvrtala še luknjo, v višini 800 milijonov evrov, na letni ravni, do leta 2025. Tukaj posebej opozarjam, da ne gre za enkratne izdatke, kot recimo pri Covid dodatkih, ampak gre za sistemsko luknjo, ki se bo pojavljala vsako leto in bo zaradi nje treba krčit obseg socialne države, krčit obseg javnih investicij in na sploh krčit obseg javne porabe.

Temu mnenju so pridruženi številni ugledni ekonomisti, organizacije in sindikati. Pa če mi dovolite, bom samo predstavil par mnenj. V Zvezi svobodnih sindikatov so, zelo podobno, kot sem zdajle jaz, opozorili na škodljive javnofinančne posledice in dodali, citiram, »da ne pristajajo na zakon in mu ostro nasprotujejo…«, kot razlog pa navedli, citiram, »da gre za razbremenjevanje najbolje plačanih in vodilnega kadra z najvišjimi plačami, po drugi strani pa predlog ni javnofinančno nevtralen, izpada v prihodke iz javnih financ se ne nadomešča, kar pomeni, da bodo učinki na javnofinančne prihodke izrazito negativni in posledično bo sledilo krčenje socialnih pravic in poslabševanje javnofinančnega stanja v državi, kar bo najbolj vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki, kljub temu, da se njihov dohodek od dela davčno razbremenjuje. Logično, ker bodo nekatere storitve postale plačljive.«

Med drugim se tukaj postavlja tveganje, da bodo postale plačljive nekatere storitve, ki jih zdaj iz svojih proračunov krijejo občine. Namreč, po Zakonu o dohodnini 54 % sredstev, zbranih s tem zakonom, gre v občinske proračune in zato je treba vedet, da bo polovica sredstev, polovica tega 800 milijonskega izpada, na občinah in, Združenje mestnih občin je opozorilo, da tako znižanje sredstev ne bo ogrozilo samo investicij v občinah, pač pa tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni in podobno mnenje so izrazili tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer so izpostavili, da je to nesprejemljivo, saj bo možno znižanje dohodnine negativno vplivalo na prihodke občin in da določen način izračunavanja povprečnine že zdaj ne pokriva stroškov za izvajanje vseh zakonskih nalog, ki so občinam določene.

Podobnega mnenja so ugledni ekonomisti. Maks Tajnikar je rekel, da z nižanjem dohodninskih davkov ne bo prišlo do zvišanja plač. Z njim naša podjetja ne bodo bolj konkurenčna, povečal pa se bo primanjkljaj državnega proračuna in zaradi tega bo nujno zadolževanje v tujini ali pa zmanjševanje obsega storitev javnega sektorja in povečanja nabora storitev, ki se plačujejo iz žepa. In podobno je Jože P. Damjan izpostavil, da ni nobenih dokazov za to, da bi davčna darila za tiste z najvišjimi dohodki, govorimo o znižanju zgornje davčne stopnje v dohodninski lestvici iz 50 na 45 %, se prelilo v višje investicije podjetij ali pa v višjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Nobena imperija tega ne potrjuje.

Skratka, iz navedenih razlogov, da zakonu nasprotuje tako stroka, kot socialni partnerji, vsaj na sindikalni strani in tako mestne občine, kot skupnost občin, bi bilo treba organizirat javno predstavitev mnenj, ki bi morala odpret naslednja vprašanja: kakšen bo vpliv predlaganih sprememb na dohodkovno in premoženjsko neenakost ljudi? Kako bodo predlagane spremembe vplivale na dohodke zaposlenih? Kako bodo spremembe vplivale na dohodke prejemnikov minimalne plače? Kako bodo spremembe vplivale na proračune občin? Kako bo uvedba seniorske olajšave vplivala na dohodke upokojencev? Kako bo nižanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem vplivala na stanovanjski trg in dostopnost stanovanj? Kako, kakšni bodo kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni javnofinančni učinki te novele? Kakšni bodo njeni učinki na socialno državo? Kakšni bodo njeni učinki na avtonomijo občin? In pa konec, koncev, kakšni bodo učinki na gospodarsko rast, zaposlovanje, potrošnjo in druge makroekonomske kazalce?

Skratka, obstaja utemeljen sum in ogromno imperije, ki kaže, da bodo učinki na praktično vse, kar sem zdajle naštel, negativni, tako na javne finance, kot na obseg socialne države, kot na avtonomijo občin in zato predlagam, da preden začnemo z obravnavo tega zakona, odpremo javno predstavitev mnenj, da stroka, občine in civilna družba povedo svoje.