Hvala lepa.

K predlogu, ki ga imamo danes na mizi se je sicer v svetovnem jeziku reče / nerazumljivo/ oziroma po domače rečeno ponedeljkizacija. To je praksa kot smo že pri predlagateljici slišali v kar nekaterih državah torej izkoriščanje prostega dni za praznik, če ta pada na siceršnji prosti dan torej čez vikend, da se ga predstavi na Monday oziroma ponedeljek in s tem tudi ta termin. Sedaj predlog, ki je na mizi je tako približek tej ponedeljkizaciji oziroma ena taka kompromisna verzija kot jo preračunam. Predlaga se, da torej se v primeru, če dva koledarsko zaporedna praznika, kar sta v Sloveniji samo praznik del in novo leto, če prideta na soboto in nedeljo, da se, potem eden od teh prestavi na naslednji delovni dan torej na ponedeljek, kar torej velja smo v primeru Novega leta ali pa praznika dela torej 1. maja. To se, preračunal sem v letu 2022 zgodi enkrat in potem torej čisto na začetku za Novo leto in potem v maju 22 do tega ne pride. Naslednji praznik je, potem Veliki ponedeljek, ki sta tako ali tako dela prosta dneva naslednjič pa je ta zakon dejansko učinkovit leta 27 za 1. maj, potem pa nič do leta 2032. Se pravi imamo tri proste dni do leta 2032 to ni velika stvar je pa zanimiv koncept. Jaz cel ta koncept ponedeljkizacije gledam kot eden tak civilizacijski korak. Če hočete v preteklosti so že socialisti, komunisti in anarhisti izborili neke ključne delavske pravice, v katerih še danes uživamo: vikend recimo, dopust, bolniška, porodniška, odsotnost z dela, če so bolani otroci in tako naprej. Tako, da iz tega gledišča sem jaz velik podpornik takih ukrepov, ki dajejo delavcu več prostega časa, da ga lahko preživi torej kot prosti čas z ljudmi, ki ga sicer obkrožajo z družino prijatelji ali kakorkoli ali pa počne stvari, ki so mu sicer ljube, če jih že v tem kapitalističnem sistem vprežen v neko delo, ki mu sicer ni po godu ali pa ne izkorišča siceršnjega njegova intelektualnega delovnega ali kakršnegakoli potenciala.

Jaz vem in mislim, da je predstavnik Državnega sveta zelo lepo ubesedil, da tukaj pride gospodarstvo navadno, ki reče s takimi ukrepi, da bi stvar znala negativno vplivati na konkurenčnost. To je argument, ki so ga sicer sindikalisti, borci za delavske pravice v zadnjih 200-letih slišali vedno tudi, ko je prišel nekdo na idejo, da ob sobotah in nedeljah ne bi delali je gospodarstvo skočilo in reklo kaj pa negativni vpliv na konkurenčnost. Ko je nekdo pomislil kaj pa, če so delavci bolani in bi takrat ostali doma ali pa, če je delavka noseča in bi ostala doma je nekdo iz gospodarstva skočil in pa rekel kaj pa negativni vpliv na konkurenčnost in tako naprej. Pa še hujše seveda slišimo vse se bo podrlo, brez službe ste ostali, gospodarstvo bo propadlo in tako naprej. Tako, da iz tega gledišča je ta pomislek iz naslova kapitala že znan in domač lahko rečem. Je pa zanimivo razmišljati o celem tako konceptu kako gledamo prosti čas v nekem delovnem procesu ali pa v družbi, kjer domuje ali pa kjer kraljuje kapitalizem še posebej v luči tehnološkega napredka, ki smo mu priča. Tehnološki napredek pomeni z drugimi besedami manj dela, manj truda za isti rezultat kot je bilo to pred napredkom ali pa za boljši rezultat celo in v tej luči delavec seveda skoči po konci in reče škoda, dela bo zmanjkalo in bom odletel medtem, ko v neki socialistični družbi, kjer je delavec na prvem mestu in center razvoja in delovnega procesa pa reče: »O, fajn, več prostega časa.«. V tej luči je navkljub, da rečem malo pa nočem biti zloben, ampak polovičarstvu tega predloga bi si želel, da je bolj drzen in bomo v Poslanski skupini Levica to podprli. Predvsem v luči klica po več prostih dni, več prostega časa za delavke in delavce, ki v končni fazi so tisti, ki tako gospodarstvo kot celotno družbo s svojim delom poganjajo.

Hvala lepa.