Hvala lepa.

Torej v pričujoči noveli Zakona o praznikih in dela prostih dnevih Nepovezani poslanci predlagamo, da se na novo uredi primer, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta hkrati tudi dela prosta dneva prideta na soboto in nedeljo. V takem primeru bi se eden dela prosti dan torej eden dela prosti dan prenesel na naslednji delovni dan torej na ponedeljek. Ko tako težko pričakovan dela prosti praznik pride ravno na soboto ali na nedeljo zaposleni kljub temu, da so te praznike čakali nimajo dodatnega prostega dne in tega ne sprejmejo s pretiranim navdušenjem. V lanskem letu torej v letu 2020 je tako na vikend prišlo 8 od 13 praznikov v Sloveniji, v naslednjem letu torej v 2022 jih pride na vikend 7 od 13. Letos pa je glede števila praznikov, ki pridejo na soboto ali nedeljo rekordno leto, ko od 13 praznikov praznujemo čez vikend torej na soboto ali nedeljo kar 9 njih torej dve tretjini. V povprečju lahko govorimo, da vsako leto nekje 5 oziroma 6 praznikov pride ravno na vikend, vendarle pa je posebna situacija takrat, ko govorimo o praznikih, ki si sledita koledarsko dva zaporedna dela prosta dneva. To se je nazadnje zgodilo letos ob prazniku dela 1. in 2. maju in v Sloveniji imajo izmed teh 13 samo štiri te blok praznike, če se tako izrazim torej 1. in 2. januar, ko praznujemo Nove leto, 1. in 2. maj Praznik dela, potem sta tukaj še 31. oktober in 1. november torej Dan reformacije in Dan spomina na mrtve in pa 25. in 26. december, ko praznujemo Božič in Dan samostojnosti in enotnosti. Da se zgodi, da eden od teh štirih blokov praznikov pade ravno na vikend se to zgodi približno 1-krat na vsakih 6 let torej bi v povprečju pridobili z našim predlogom zaposleni 1 dodaten dan na situacijo, ko se to zgodi v povprečju kot rečeno vsakih 6 let, vendarle pa je v tem trenutku situacija posebna, ker je prvi naslednji takšen blok praznikov že letošnji ali pa da rečem drugo leto 1. in 2. januar torej že naslednji 1. in 2. januar pride ravno na soboto in nedeljo in na tak način bi tudi v ponedeljek, potem zaposleni lahko uživali ta dela prosti dan. Predlagatelji smo prepričani, da bi ta dopolnitev zakona v resnici pokazala neko spoštovanje delavk in delavcev, jim zagotovila neko osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga seveda takrat po navadi posvetijo sebi in svojim bližnjim. Na ta način pa bi ta sprememba pozitivno vplivala na družinsko in socialno življenje in sledila nekako najvišji družbeni koristi. Mi se seveda zavedamo, da je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno tako, da bi ta ukrep zagotovo prispeval tudi k motivaciji in zadovoljstvu samih zaposlenih.

Če se samo še malo pomudim pri stanju gospodarstva. Če se pogledamo nekako napovedi ravno v luči pretekle epidemije lahko ugotovimo, da je Banka Slovenije v svoji zadnji napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo letos napovedala rast v višini 5,2 odstotka, kar je za 2,1 odstotne točke višje kot je predvidevala za konec lanskega leta. Za prihodnje leto je napoved rasti povišala iz 4,5 na 4,8 odstotka, za leto 2023 pa 3,1 odstotka. Ravno tako tudi Evropska komisija v svoji napovedi za Slovenijo predvideva visoko gospodarsko rast in sicer 5,7 odstotno rast BDP v letu 21 ter 5 odstotno v letu 22. Podoben trend kot sem jih opisala sedaj lahko zasledimo tudi pri napovedih OECD pa mednarodnega denarnega sklada pa tudi Evropske banke za obnovo in razvoj. Tisto, kar hočem povedati s tem je, da bi bilo prav, da bi te sadove skupnega dela in skupnega truda tudi zaposlenih uživali v enem delu tudi zaposleni.

Sedaj pa, če se še nekako skoncentriramo na to, kar se nam je v preteklem letu in pol dogajalo v zvezi z epidemijo covid. Vsi vemo, da vse panoge niso bile enako prizadete. So panoge, ki so se zapirale prve in ki so se odpirale zadnje, ki so utrpele največjo škodo seveda govorim o turističnem, gostinskem sektorju, o kulturnih dejavnostih, govorim tudi o industriji srečanj in tako dalje, prevozniki, potovalne industrije, trgovine, storitve povezano z rekreacijo, oddihom, rekreaciji studii in tako dalje in tudi na ta del torej točno na tiste panoge, ki bi jih bilo potrebno posvetiti posebno skrb, ki si jih je epidemija covid najbolj prizadela so tiste, ki si od takšnega dodatnega prostega dne obetajo tudi največje koristi torej, da bi se nekako potrošnja premaknila v storitveni sektor in na ta način pomagala tudi tem panogam. Predstavniki teh gospodarskih sektorjev so naklonjeni tovrstnim spremembam, zaradi povečanega deleža seveda turističnega obiska na tak dela prosti dan, navajajo pa tudi povečanje produktivnosti v gostinstvu in turizmu. Dodatno poudarjajo, da naj bi bili prihodki v teh panogah v enem delu prostem dnevu enaki ali pa celo višji kot pri dveh drugih dnevih, ki nista dela prosta dneva.

Če grem še mogoče malo na neke statistične podatke, kar zadeva število praznikov, ki so dela prosti dnevi. V Sloveniji smo torej rekli 13 v letošnjem letu 9 od teh 13 na vikend torej so dejansko zaposleni praznovali državne praznike zgolj 4 dni v celotnem letu in kot rečeno v naslednjem letu bo takih zgolj 6 od 13 dni. Kot sem že prej omenila prvi naslednji takšen blok dveh praznikov na soboto in nedeljo pride sedaj prihodnji 1. in 2. januar v letu 2022, nato pa na podlagi tega šele v letu 2026, ko bo na vikend prišel 31. oktober in 1. november, zato ocenjujemo v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev, da ne govorimo o takšnem številu, ki ga gospodarstvo ne bi moglo prenesti ravno v luči vseh pozitivnih gibanj, ki sem jih že prej omenila in tudi v luči tega, da nekatere evropske države, vendarle imajo podobno prakso. Če spustim našo bivšo skupno državo, kjer je ravno na ta način bilo urejeno praznovanje praznikov in je v nekaterih državah, s katerimi smo si skupno državo včasih delili še vedno ostalo tako pa lahko povemo, da Slovenija v tem trenutku ne izstopa po številu delovnih dni, ki so prosti, ampak je nekje v evropskem povprečju. Če pogledamo Avstrijo, kjer je takih dni 12, Švedsko 11, v Nemčiji 9 pa, potem posamezno po posameznih deželah tudi v Nemčiji pridejo na skupno tudi do 13 dni in tako naprej. Kot zanimivost naj povem, da nekatere Skandinavske države na primer Norveška in Švedska seveda uradno 31. decembra ali pa božičnega dne oziroma božičnega večera 24. 12. pri njih uradno nista praznika v praksi pa se, vendarle nekako uveljavlja, da je ta dan prosti dan. Če omenim Belgijo, kjer je ureditev takšna, da če pade prosti dan na soboto ali nedeljo je prestavljen na neki drugi dan, ki ga lahko določi podjetje samo, če se podjetje ne odloči, potem pade takšen dan na prvi naslednji delovni dan. Recimo Luksemburg, če pade dan na nedeljo določijo alternativo ali pa zaposleni dobijo kompenzacijski dan ravno tako v Združenem kraljestvu pa še kje, da ne bom naštevala vse po vrsti. Jaz bi rekla dajmo biti v nečem boljši, ko se bo Vlada sklicevala na to, da tako ni nikjer drugje dajmo biti v nečem boljši.