Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. S sporočilom o evropskem zelenem dogovoru se je v bistvu začela nova strategija Evropske unije za rast, katere pa so ključni cilji za unijo, torej da jo spremenimo v trajnejšo, privlačnejšo, uspešnejšo družbo s sodobnim konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Evropski svet je na seji decembra 2020 podprl nov cilj unije za leto 2030 in sicer 55 odstotno zmanjšanje emisij. Seveda je Evropski svet oziroma komisija pregledala trenutno veljavno podnebno energetsko zakonodajo in predlagala zakonodajni sveženj, poznan pod imenom »pripravljeni na 55«, kjer je predlog uredbe tudi del tega svežnja. Povečanje podnebnih ambicij unije pa je seveda, pomeni tudi, da je treba povečati prispevek prav vseh sektorjev. V sled tega se tudi predlaga trgovanje z emisijami za stavbe in cestni prevoz, ki bi se opravil v okviru revizije, direktive OETS. Uvedba tržne cene ogljika, torej, v teh dveh sektorjih, bo morala skupaj z drugimi ukrepi srednje in dolgoročno znižati stroške stavb in cestnega prevoza in zagotoviti nove priložnosti za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo v celoti izkoriščene ob ustreznih politikah trga dela in ustreznih mehanizmih. Obenem se seveda zavedamo, da bo povišanje fosilnih goriv imelo pomembne učinke, ki lahko nesorazmerno prizadenejo ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikro podjetja in ranljive uporabnike prevoza, ki seveda večji del svojih dohodkov porabijo za energijo in prevoz in obenem tudi v nekaterih regijah nimajo dostopa do alternativnih in cenovno dostopnih rešitev za mobilnost in prevoz. Ti učinki se v bistvu med državami članicami razlikujejo in tako učinki na cene bodo seveda najbolj občutljivi prav tam, kjer ima prebivalstvo nižje povprečne dohodke. Trgovanje z emisijami toplogrednih plinov kot posledica naraščujočih cen goriva na podlagi oblikovanja cen ogljika ustvarja prihodke, ki pa jih je ob tem mogoče uporabljati prav za zmanjšanje teh bremen, ki povzroča prebivalcem. Komisija je predlagala ustanovitev socialnega sklada za podnebje, ki odgovarja na te izzive. Cilj sklada je ublažiti učinek na cene novega oblikovanja cen ogljika, državam članicam pa bi morali zagotoviti sredstva za podporo njihovih politik za obravnavo socialnih učinkov. Države članice bodo morale predložiti celoten sveženj ukrepov naložb, ki jih bo sklad financiral kot svoje socialne načrte za podnebje. Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe in v bistvu se strinjamo, da v energetskem in transportnem sektorju je potreben niz ukrepov in spodbud za prehod na obnovljiva in nizkoogljična goriva ter vire energije za dosego cilja. Slovenija tudi podpira predlog, da se zagotovi ustrezni vir financiranja ukrepov tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in pozdravlja ustanovitev predlaganega sklada. Podpiramo nujnost usklajenosti nacionalnega socialnega plana za podnebje s cilji NEPN, a si bomo vseeno prizadevali za malce kasnejši rok predložitve socialnega plana za podnebje. Namreč, trenutno predviden rok predložitve do 30. junija 2024 je prehiter z vidika, da je tržni mehanizem nakupa dovolilnic za emitiranje predviden šele po letu 2025. Prizadevali si bomo za vključitev deleža rabe energije v prometu v merila, ki določajo največjo finančno alokacijo na države članice iz razloga, ker Slovenija po porabi energije v prometu je na četrtem mestu med državami članicami, to pa bistveno vpliva na sposobnost države na področju znižanja emisij. Obseg sredstev, ki naj bi pripadala Sloveniji v obdobju 2025 do 2032 je v predlogu ocenjen na približno nekaj manj kot 400 milijonov evrov, kar pa je glede na naše okoliščine na naše lastnosti občutno premalo za ukrepe, ki bi bili potrebni za uspešno izvajanje določb sklada. Slovenija bo morala za uspešno izvajanje določb sklada na področju energije nadgraditi obstoječe sheme državnih pomoči, seveda to pomeni, da bo potrebna tudi priprava ustreznih zakonskih podlag za izvajanje podpornih shem. Sprejem predlagane uredbe bo imel finančne posledice na proračun, trenutno še ni možno oceniti vseh posledic, saj bo morala biti prvo opravljena podrobna analiza, ki bo narejena v okviru priprave nacionalnega okvirja politike. Predvideno pa je, da bi se 50 odstotkov bremen razporedilo na sklad, preostali del pa iz nacionalnih virov. Tukaj je zagotovo primerno, da bi se ti nacionalni viri zagotavljali bodisi iz sklada za podnebne spremembe ali z prerazporeditvijo proračunskih sredstev. Zagotovo bo sistem trgovanja z emisijami na področju cestnega prometa negativno vplival na konkurenčnost sektorja cestnih prevozov, ki je seveda za slovensko gospodarstvo zelo pomemben, se pa vplivi konkurenčnosti za industrijo v primeru ustanovitve sklada vsekakor lahko ublažijo. Hvala lepa za pozornost.