Hvala lepa. Evropska komisija je julija letošnjega leta predstavila paket zakonodajnih sprememb s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Osrednji del novosti predstavlja predlog uredbe, ki ustanavlja organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni Evropske unije. Trenutno se nadzor izvaja na ravni držav članic, pri čemer so velike razlike v virih in praksah med državami članicami. Pristop k čezmejnim primerom ni usklajen, vsi nedavni večji primeri pranja denarja v Evropski uniji, pa so imeli čezmejno razsežnost. Nov nadzorni organ bo opravljal neposredni nadzor pri nekaterih najbolj tveganih zavezancih, ki delujejo v več državah članicah, hkrati bo imel ključno vlogo pri izboljševanju izmenjave informacij ter sodelovanju med finančno obveščevalnimi enotami. Drugi del paketa predstavljata nova uredba in direktiva, ki zasledujeta cilj oblikovanja enotnih pravil na ravni Evropske unije na področju preprečevanja pranja denarja. Pravila, ki sedaj veljajo namreč omogočajo različno uporabo in razlago v nacionalnem pravu. Takšno stanje ne omogoča učinkovitega obravnavanja čezmejnih primerov ter povzroča dodatne stroške in bremena za gospodarske subjekte, ki zagotavljajo čezmejne storitve. Da bi se to preprečilo so po novi ureditvi vse obveznosti, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati prenesene v predlog uredbe, medtem ko se organiziranost institucionalnega sistema na nacionalni ravni obravnava v predlogu direktive. Ukrepi skrbnega preverjanja strank, katerih različno izvajanje po Evropski uniji je predstavljalo največ težav zavezancem, so podrobneje dodelani, tako da se bo zagotovilo enotno izvajanje. Prav tako so poenotene zahteve glede ugotavljanja dejanskih lastnikov poročanja o sumljivih transakcijah ter postopki v primeru poslovanja s tretjimi državami. Do danes so nove kategorije zavezancev, kot so zavezanci, ki opravljajo posle s področja kripto imetja ter platforme za množično financiranje. Predlog uredbe uvaja tudi omejitev gotovinskega poslovanja na ravni Evropske unije, ki pa je v Sloveniji že uveljavljeno. Hkrati se spreminja tudi Uredba 2015/847, ki je bila sprejeta leta 2015 in ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da s prenosom sredstev priložijo informacijo o plačniku in prejemniku plačila, z namenom, da se zagotovi sledljivost plačil, ki se širi tudi na prenos virtualnih sredstev. Spoštovani, glede na to, da se z zakonodajnimi predlogi želi zagotoviti neposredni nadzor evropskega nadzornega organa pri najbolj tveganih čezmejnih zavezancih s področja finančnega sektorja ter harmonizacije pravil na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni Evropske unije, predlagam, da podprete predlagana stališča Republike Slovenije. Hvala.