Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni!

Dovolite, da se najprej zahvalim za sprejet raziskovalni zakon, vsem ki ste to podprli v odboru in kasneje na seji, za znanost je to velik korak naprej.

Uresničevanje resolucije o raziskovalni inovacijski strategiji morda ni tako pomembno kot je bil novo sprejeti zakone. Je pa zanimivo, kako je ta slaba družbena klima v Sloveniji, ki je pripeljala do enega najslabših financiranj v Evropski uniji in tudi do cepilcev, do necepilcev, še danes prisotna. Se zavedamo pomena raziskovanja in razvoja.

Dovolite kratko vprašanje. Kdo je najpomembnejši raziskovalec danes na svetu? To je Elon Musk, tudi najbogatejši človek na svetu, ni znanstvenik, je pa raziskovalec. Raziskuje in razvija električne avtomobile, vesoljske tehnologije, prevoz pod zemljo.: Njegova osnova vizija je poseliti Mars dokler je človeška civilizacija tega še sposobna. Tudi sam zadnjih pet let raziskujem dolgoživost človeške civilizacije in brez prehoda na druge planete in osončja bo naša civilizacija najverjetneje propadla v 10 tisoč do 100 tisoč let. Z veseljem razložim to analizo kjerkoli je možno.

Morda velja omeniti še tako imenovanega balkanskega Muska. To pa je, Hrvat Mate Rimac, težak 6 milijard in šef Bugattija. Naredil je najhitrejši servis, kemični / nerazumljivo/ avto vseh časov, ki daleč poseka vse z notranjim izgorevanjem. Časi se spreminjajo.

Elon Musk je kontraverzni mislec, napadel ga po medijih, ampak to je že kar vzorec, ko nekdo naredi nekaj novega, a Elon Musk je največje upanje človeštva, pravi Neil deGrasse Tyson, verjetno drugi kandidat za najbolj znanega raziskovalca, on je pa tudi znanstvenik.

Kakšna povezavo ima to z resolucijo. Prvič pokaže pomen raziskovanja in razvoja. In drugič. Slovenska znanost pač po svojih močeh prispeva k razvoju svetovne, evropske in slovenske civilizacije in vprašanje je ali ima pri tem zadostno razumevanje in podporo odločujočih in medijev.

V Komisiji Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je na 47. seji, 26. 11., seznanila s poročilom o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji. Komisija se je seznanila s stališči koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov, rektorske konference in inženirske akademije, ki so izpostavili, da je področje znanstveno-raziskovalne dejavnosti še vedno precej zanemarjeno, saj je strategija za preteklo obdobje v precejšnji meri bila neuspešna, mogoče 50 % uspešna. Po strategiji bi menda morali imeti že 1 odstotek financiranja državnega proračuna, imamo pa pol toliko. Posledice so neprijetne, se pravi, posledice morda ne razumemo dobro, ampak v resnici se jih da kar dobro izmeriti in to je zmanjšana inovativnost Slovenije oziroma naš inovativno-tehnološki produkti v primerjavi z Evropsko unijo ostajajo na nepotrebno nizki ravni. To je rezultat neupoštevanja tako raziskovalnega potenciala kot potreb inovacijskega okolja, njunega medsebojnega povezovanja ter obsega načina financiranja. Precejšnjo pozornost je treba nameniti financiranju tako na univerzah kot na raziskovalnih inštitutih, ob stabilnem financiranju morajo biti sredstva porabljena ciljno, da bi dosegli želene rezultate. Člani komisije so se strinjali s povedanim in opozorili, da se čedalje bolj pojavlja problematika birokracije in ideologije v znanosti, zato so se zavzeli za debirokratizacijo na ministrstvih, agencijah, univerzah in raziskovalnih inštitutih. Glede ideologije so opozorili, da prodira v vse pore življenja in zamerljive odnos do znanosti in znanstveno dokazanih dejstev, žal tudi med samimi raziskovalci. Zavzeli so se za večjo podporo znanosti na vseh ravneh, tudi v javnosti, in da se raziskovalcem dopusti, da lahko opravljajo svoje poslanstvo na področju tako bazične kot aplikativne znanosti. Komisija ocenjuje, da se oblasti v zadnjih desetih letih namesto napredek v znanost, pripeljale na drugi rob, ki jo dviguje šele nove raziskovalni zakon. Komisija se je zavzela za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo izboljšali procese med zakonsko zagotovljenim stabilnim financiranjem, učinkovitim prenosom sredstev do končnega uporabnika, raziskovalca in inovatorja. Pomembno je, da bo imel slovenski parlament nadzor nad podzakonskimi akti, ki je lahko sicer dober raziskovalni zakon bistveno degradirajo.

Na koncu še enkrat hvala vsem poslankam in poslancem. V zakonu smo naredili bistven korak naprej in upamo, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali.

Hvala lepa.