Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane in poslanke in poslanci, predstavnik Državnega sveta gospod Strnad, lepo pozdravljeni.

Torej pred vami je predlog Zakona o oskrbi s plini, tj. s plini povezanimi iz prenosnega in seveda distribucijskega sistema. Zakonska ureditev področja oskrbe s plini v naši državi v celoti temelji na pravni ureditvi področja tako kot je urejeno v Evropski uniji. Osnova te ureditve je direktirva 2009/73 evrospke skupnosti o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in dopolnitev direktive Evropske unije 2019/692, ki je bila sprejeta 17. aprila 2019. Obe direktivi sta sicer že preneseni v naš pravni red z Energetskim zakonom, tj. EZ-1, in pa njegovo dopolnitvijo EZ-1c. Energetski zakon poleg plina ureja več področij in je z leti postal zelo obsežen in seveda s tem posledično tudi zelo neobvladljiv. Hkrati s prenosom direktiv, ki se bodo zgodile potem, ko bo to sprejeto Fit for 55 oziroma pripravljeni na 55 za posamezna področja kot so učinkovita raba, spodbujanje rabe obnovljivih virov, oskrba z električno energijo, se to področje oskrbe z zemeljskim plinom oziroma po novem oskrba s plini prenaša v samostojni zakon. To je že nekje od leta 2020, ko smo prvič oziroma ste prvič v Državnem zboru sprejeli Zakon o učinkoviti rabi energije, je bilo preneseno to področje učinkovite rabe energije na to področje. V letu 2021, se pravi letošnjem letu, po sprejetem zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in pa sprejetjem zakona, ki je bil ta zadnji, za oskrbo z električno energijo zdaj urejamo še to področje. Po sprejemu obravnavanega zakona o oskrbi s plini se bo postopek delitve Energetskega zakona nadaljeval še s sprejemom zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov in s končno se bo zaključil z zakonom o energetski politiki. Gre torej za zelo obsežen koordiniran projekt delitve energetskega zakona in hkratnega prenosa več direktiv Evrposke unije.

Zdaj, to samo razelitev energetskega zakona pa prenos vsebine oskrbe s plini v samostojni zakon je tudi osnovni razlog za pripravo tega predmetnega zakona, ki je danes pred vami. Zakon povzema osnovno strukturo področja sedanjega urejanja zemeljskih plinov v energetskem zakonu. Predlog zakona večinoma tudi vsebuje enake določbe. Obstoječa zakonska ureditev je s predlogom zakona dopolnjena glede na posamezna vprašanja, za katera se je pač izkazal, da so pomanjkljivo urejena. Poleg tega se z novim zakonom jasno določa, da zakonska ureditev velja za vse pline, ki se prenašajo po sistemu, in lahko tvorijo zmes plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež danes je metan. V predlogu zakona se dopolnjuje definicija izrazov z novimi pojmi, ki se nanašajo na proizvajalca in prevzem plina v sistem, kar je potrebno zaradi ureditve pravil o vključevanju plinov iz obnovljivih virov v distribucijske sisteme. Predlog zakona bolj podrobno določa tudi dejavnost plinskega gospodarstva in razširja uporabo na vse vrste plinov vključno z vodikom, če je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih seveda preko tega tudi prenašati. Popolnoma nova je obveznost operaterjev sistema, da pripravijo načrt prilagoditve za prevzem plinov iz obnovljivih virov v sistem, ki vsebujejo analize potenciala interesa proizvodnje plinov iz obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema, potrebne tehnične prilagoditve sistema za prevzem plinov iz obnovljivih virov in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti. Nove so določbe povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema predvsem na distribucijskem nivoju. V povezavi s prevzemom plina v plinski sistem od proizvajalcev plina se dopolnjuje zakonska ureditev bilančne sheme tako, da se tudi za prevzemna mesta določajo obveznosti njihove vključitve v bilančno skupino na podlagi sklenjene odprte pogodbe, ki določa pripadnost posameznega odjemnega in prevzemnega mesta. Več novosti vsebujejo tudi poglavja o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. To poglavje določa način izvajanja ukrepov v Sloveniji v primeru aktivacije solidarnostnega mehanizma pomoči med državami članicami pri večjih motnjah pri oskrbi s plinom. Predlog zakona bolj jasno poudarja urejanje obveznosti nosilcev bilančnih skupin, postopke ukrepanja v času kritičnih razmer pri oskrbi s plinom in določitve cen oziroma stroškov, ki nastanejo ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi s plinom zaradi pomanjkanja plina. Nova je tudi, dva nova pojma sta, ki ga / nerazumljivo/ kot krizni plini oziroma solidarnostni plin, oba namenjena izravnavi plinskega sistema. Krizni plin se zagotovi z omejevanjem oskrbe domačih odjemalcev, solidarnostni plin pa lahko država kupi v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med sosednjimi državami Evropske unije na osnovi posebnih bilateralnih sporazumov. Čez dva dni, če vam samo omenim, je naš minister v Bruslju, kjer je predviden podpis takšnega bilateralnega sporazuma z Italijansko republiko.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja in razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Prepričan sem oziroma verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave, ki je v teku. Na podlagi ločenega zakona za oskrbo s plini se ocenjuje, da bo mogoče doseči lažje izvajanje regulatornih in strukturnih nalog javne uprave na tem področju in pa seveda hitrejši prenos in vsakokratno ureditev slovenske nacionalne zakonodaje z evropsko regulativo. Predlog nove plinske direktive je s strani Evropske komisije sicer napovedan za 14. december letos, po vseh predvidenih usklajevanjih na svetu v parlamentu Evropske unije pa lahko pričakujemo sprejetje direktive nekje proti koncu naslednjega leta in nato prenos v naš pravni red šele v letu 2023.

Najlepša hvala za vašo pozornost.