…Ampak lahko nadaljujete naprej.

ALENKA FORTE: Pri oskrbovalcu družinskega člana, to je nova entiteta oziroma nova oblika, danes poznamo družinskega pomočnika in ta družinski pomočnik je danes v situaciji, da prejema minimalno plačo. Skozi snovanje tega zakona se je pokazalo, da je potrebno to, bom rekla, nepravičnost oziroma glede na to, da to večinoma opravljajo ženske, tudi neko, bom rekla, ima tudi konotacijo neke spolne, spolnega, neenakosti, ker večinoma to počnejo ženske, kajne in smo v snovanju, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, prišli seveda do rešitve, tako, da se nagradi oskrbovalca družinskega člana za 1,2 minimalne plače in celo, kot je pogosto v praksi, da ena oseba skrbi za dva ostarela, je možnost ta znesek povišati celo na 1,8 minimalne plače. Ker vemo, da je delo oskrbovalca družinskega člana izredno naporno, ker traja 24 ur vsak dan, smo uvedli tudi možnost, da takšen oskrbovalec družinskega člana letno koristi 21 dni nadomestne oskrbe, kar pomeni, da se osebo ali osebi, za katero ta družinski oskrbovalec skrbi, namesti v neko inštitucijo in lahko oskrbovalec družinskega člana poskrbi tudi za svoje potrebe, bodisi gre na dopust, bodisi ima zdravstvene težave ali kakorkoli. Mi vemo, da je to, ta oskrba za ostarelega opešanega, lahko zelo naporna in ker traja 24/7/365, se nam zdi, da je ta uvedba 21 dni nadomestne oskrbe na leto zelo pomemben dodatek v temu zakonu.

Po ocenjevanju in kategorizaciji oseb, se te razvrščajo v kategorijo 1 do 5 in kategorije oskrbovancev, ki so v domačem okolju, dobijo lahko tudi enkrat letno sofinanciranje e-oskrbe in vsem, ne glede na to, katero pravico izberejo, imajo tudi dodatek oziroma uvedena je tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v koledarskem letu. Menimo, da zakon resnično izboljšuje status vsakogar, bodisi da je nekdo razvrščen v prvo do peto kategorijo, če danes primerjamo to z tistim DPP-jem, ki ga znamo, mislimo, da bodo vsi, ki bodo uveljavljali to storitev dolgotrajne oskrbe, seveda pridobili.

Po sklopih dolgotrajne oskrbe ločimo torej pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego, ki je vezana na osnovna dnevna opravila. Kot sem že omenila, uvajamo na novo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki je znesek, na letni ravni je v koledarskem letu različen, glede na kategorijo in tukaj bi opozorila na to tretjo kategorijo, kjer je znesek najvišji. Menimo, da je ravno ta kategorija zavarovancev, ki so najbolj krhki in ki jim najbolj koristi, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, lahko iz tega naslova, seveda, dodatno pridobijo neke motorične sposobnosti ali nekako prilagodijo domače okolje, tako da še vedno lahko bivajo na svojem domu in ne potrebujejo institucionalne namestitve.

Torej, način opravljanja dolgotrajne oskrbe je lahko v obliki formalne oskrbe in jo izvajamo lahko na domu. Tovrstna oskrba bo prešla v pristojnost lokalne skupnosti, potem pa poznamo dolgotrajno oskrbo v instituciji in imamo bivalne enote, nekje imamo že danes tudi VDC-je, manjše enote, to se pravi, enote z manjšim številom postelj in za to kategorijo se storitve zdravstvene nege zagotavlja preko patronažne službe. Najbolj poznam nam je termin oskrbni dom. To predstavlja pravzaprav današnje domove za starejše in storitve bivalne enote oziroma oskrbnega doma bodo v domeni in pod resorjem, kot so že danes, torej Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.

Slovenija ima zelo slabo pokrito področje za oskrbo najtežje bolnih prizadetih, tudi terminalnih bolnikov, kjer je potrebna paliativna oskrba, zato je pomembno, da uvajamo tudi negovalne domove in ravno iz naslova načrta za okrevanje in odpornost, bo Slovenija lahko pridobila sredstva, da izgradimo v Sloveniji, mogoče en ali dva, negovalna doma za najtežje paciente, to so lahko zelo težke invalidne osebe, ki potrebujejo podporo dihanja z zunanjo napravo, bodisi so to pacienti, ki so terminalni, v »termi vanalni«(?) fazi neke kronične bolezni in to bo mesto, kjer bojo dostojno in strokovno na visoki ravni oskrbljeni. Ta negovalni dom bo seveda, ker bo delež zdravstvenih storitev največji, v pristojnosti Ministrstva za zdravje.

Torej, še enkrat, za ta odbor se mi zdi zelo pomembno, da razložimo, kaj pomeni termin oskrbovalec družinskega člana. Praviloma to koristijo družinski člani. V zakonu je dobro definirano, kdo je, kakšna mora bit sorodstvena vez in se mogoča za tiste upravičence, ki so v četrti in peti kategoriji. Torej, tudi tem, ki imajo oskrbovalca družinskega člana, pripadajo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot tudi to sofinanciranje e-oskrbe. Ta res pomemben doprinos je teh 21 dni nadomestne oskrbe v inštituciji. Seveda mora bit oskrba kakovostna, zato zakon predvideva, da se oskrbovalec družinskega člana posebej izobrazi in bo uvedeno obvezno usposabljanje, 30 ur in se predvideva tudi obnovitveno usposabljanje in seveda tudi pri izvajanju storitev oskrbe na domu, bo se takšen oskrbovalec družinskega člana lahko posvetoval z koordinatorjem. Kdo lahko vstopa, je seveda pomembno, v kakšnem psihično fizičnem stanju je takšna oseba in bo to v pristojnosti družinskega zdravnika, da poda mnenje, ali je oseba, ki je kandidat za oskrbovalca družinskega člana, v primerni psihofizični kondiciji.

Torej, zakon v sredino postavlja uporabnika. Ko nek uporabnik s sklepom zavoda pridobi pravico, je pa seveda potrebno to pravico in to kategorijo popolnit z zelo individualnim načrtom obravnave in tukaj je ključen koordinator dolgotrajne oskrbe. To je nosilec, ki pri izvajalcu, ki bo pomagal realizirati oziroma sestaviti načrt in seveda tudi potem bo njegova funkcija ta, da bo nadzoroval kakovost izvajanja oskrbe pri uporabniku.

Kakovost je v tem zakonu izredno pomembna in če hočemo zagotavljat kakovost, seveda, moramo naredit tudi dober nadzor in zakon predvideva res nadzor tako s strani ministrstev nad izvajalci dolgotrajne oskrbe, kot nadzor zavoda nad izvajalci dolgotrajne oskrbe in krovnega ministrstva nad delovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zakon predvideva postopno uvajanje pravic, torej dolgotrajna oskrba institucij se prevaja že v letu 2022 in naprej. Prav tako termin oskrbovalec družinskega člana vstopi v veljavo takoj, med tem, ko dolgotrajna oskrba na domu in denarni prejemek stopita v veljavo šele leta 2024. Ne mara, kajne? Hvala.

Seveda bodo za zagotavljanje večjega obsega pravic potrebna tudi dodatna sredstva. Že danes iz različnih naslovov zberemo izdatna, se pravi, finančna sredstva, v višini približno 99 milijonov evrov za vsebine, ki jih naslavljamo, seveda pa to za povečan obseg pravic ne bo zadosti in bo do sprejetja posebnega Zakona o financiranju proračun kril tista sredstva, ki so potrebna za izvajanje pravic, ki so planirana v določenem letu. Zato vsi tisti, ki očitajo, da zakon nima vira financiranja, so pač v zmoti in ni nič narobe, če državni proračun prispeva v ta nov steber socialne varnosti. Namreč, tudi druge države financirajo tovrstne vsebine iz državnega proračuna. In, naš proračun pravzaprav za zdravstvo, pa tudi za socialno varstvo, do sedaj ni namenjal tistega, kar bi moral, glede na to, na kakšni stopnji razvitosti je pač naša družba. Torej, mi se zavedamo, da zakon ni popoln, da je verjetno veliko stvari, ki jih bo potrebno dopolnit in se seveda zato v teh mesecih, ko je zakon bil sprejet na Vladi, izvajamo številne sestanke, usklajevanja, poslušamo, prisluhnemo in se zavedamo, da bo potrebno amandmirati zakon. Posebej smo seveda prisluhnili upokojencem, tistim, ki se jim ta zakon, seveda, bo prinesel največjo korist in zato se nam zdi pomembno, da bodo zakoni, da bodo členi zakona amandmirani v takšni obliki, da bomo dosegli res čim večjo usklajenost med različnimi deležniki.

Ključen, seveda, nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se pogovarjamo in seveda tudi njihove predloge v določeni meri absolutno bomo upoštevali. Veliko je očitkov, da ni ustreznih kadrov. Ministrstvo za zdravje je naredilo korak in se že tudi pripravlja nova poklicna kvalifikacija negovalec, kjer je predvideno 480-urno strokovno izobraževanje, tako da zagotovimo resnično večji bazen kadra, da bo glede na izzive, glede na potrebe, zadostna kadrovska pokritost.

Na Ministrstvu za zdravje je v zadnji fazi tudi priprava podzakonskih aktov in pripravlja se tudi izobraževanje za ocenjevalce in tudi vse ostale, ki bodo v sklopu zagotavljanja kakovosti tega zakona, morali biti »educirani«.

Hvala za enkrat.