Hvala lepa za besedo.

Jaz samo upam, da bom tole znala projicirat. Jaz, samo, da bo tudi, aha, je z zamikom, super. Najlepša hvala. Stroj dela.

Tako da, lep dober večer vsem skupaj. Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani zbrani!

Danes vam predstavljamo Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, zakona, ki ga naša družba, državljani, pa tudi izvajalci storitev, s področja dolgotrajne oskrbe, nujno potrebujemo. Zakon je plod skoraj dvajsetletnega dela številnih deležnikov, ki so se trudili, da se postavi enotna sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in zagotovi potrebno podporo oziroma storitve osebam, ki ne zmorejo več v celoti samostojno poskrbeti zase.

Pri dolgotrajni oskrbi ne gre zgolj za obravnavo starejših. Dolgotrajna oskrba predstavlja niz povezanih ukrepov, storitev, aktivnosti, namenjenih osebah, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Gre za starostno skupino nad 18. let. Gre za ukrepe, ki zadevajo tako mladega invalida, kot tudi starejšo osebo. Projekcije kažejo, da se bo v Sloveniji delež starih nad 65. let iz 20 procentov v letu 2019, povečal na 31 procentov v letu 2050 in od tega bo delež starejših od 80. let, z manj kot sedaj 6 procentov v letu 2019, narastel na 11 procentov v letu 2050. Pa vendar pri urejanju področja dolgotrajne oskrbe ne smemo prezreti odrasle populacije do 65. let, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, saj zanje v obstoječih ureditvah nimamo ustreznih oblik formalne oskrbe.

V preteklosti smo pomembno bolj krepili razvoj institucionalnega varstva, mnogo manj pa vlagali v razvoj in dostopnost storitev na domu. Tako nismo ustrezno naslovili zavez države, da podpre možnost deinstitucionalizacije. Predvsem pa nismo sledili potrebam oseb, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, kakor tudi ne njihovim željam, da kljub morebitni nezmožnosti popolne samooskrbe, ob ustrezni pomoči, ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju in tukaj naslavljamo populacijo, blizu 50 do 60 tisoč oseb, ki danes tudi v nedostojnih pogojih bivajo v domačem okolju, so socialno izključeni in prepuščeni sami sebi.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v postopku v Državnem zboru, prinaša odgovore na izzive, s katerimi se soočamo v okviru obstoječih ureditev na področju dolgotrajne oskrbe. Ključno vlogo pri uveljavitvi tega zakona bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo vzpostavil nov sistem z vso potrebno kadrovsko in informacijsko strukturo, kot tudi na novo sistem z vstopno točko. Torej, kadrovski resursi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje predvidevajo ključno vlogo za vstop v ta sistem, tako, da se vzpostavi točka, ki jo imenujemo vstopna točka, kjer pooblaščene, posebej locirane osebe, opravijo oceno osebe.

Torej, mogoče, da ne bo tako suhoparno, povemo, da je pravzaprav v preteklih letih bilo narejeno veliko naporov in tudi v pomoč pri snovanju tega zakona, so bili nedvomno tudi pilotni projekti, ki so potekali v Sloveniji in ki so bili seveda v veliko pomoč pri pripravi tega zakona. Potekali so ti projekti v treh občinah, torej v Celju, v Dravogradu in v Krškem.

Ključni poudarki zakona so, kot sem rekla, da je nosilec tega novega zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nadalje, zakon predvideva postopno prevajanje pravic, ki so že danes prisotne, zagotavlja tudi razpršene vire financiranja in predvideva tudi uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zelo pomembno je, da imamo v tem zakonu zato, da zagotovimo pacientom oziroma zavarovancem primerljive pravice glede na njihove potrebe. Vzpostavi se novo ocenjevalno orodje, seveda ne povsem novo, kot bi kdo mislil, da smo nekaj na novo izumili, vendar so to orodja, ki so v uporabi že sedaj, bodisi pri ocenjevanju oseb za dodatek za tujo nego in pomoč, bodisi, ko zdravstvena nega v domovih za starejše pripravlja načrte obravnav.

Zakon uvaja nekatere novosti. Danes poznamo izvajalce dolgotrajne oskrbe, ki so javni zavodi, poznamo že tudi druge pravne osebe, samostojne podjetnike, ki so lahko posamezniki in fizične osebe, ki že danes opravljajo samostojno dejavnost, na novo pa zakon uvaja tudi nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki izvajajo oskrbo oziroma dolgotrajno oskrbo v obliki bivalnih enot. Pomembno je, da vsi izvajalci vstopajo pod enakimi pogoji, kar pomeni, da morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja. Omenila sem že, da je uvedena enotna ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na podlagi enotne ocenjevalne lestvice. Ocena se opravi torej na domu zavarovane osebe oziroma, ne zavarovane, zavarovane osebe in ne kjerkoli, torej, oseba, ki potrebuje, se jo ocenjuje v domačem okolju, kjer je res možno zelo dobro ocenit potrebe posameznika.

So izjeme, kjer to ne bo potrebno. Gre za osebe, ki bodisi zaradi hudega kognitivnega upada ali nekega telesnega deficita jasno takoj vstopa v peto kategorijo in tukaj ni potrebno ocenjevanje, zadošča izvid ustreznega specialista. Torej, govorimo o tem, da bomo na terenu celotne Slovenije imeli pri določenih potrebah tudi primerljive pravice in torej primerljive potrebe. To danes žal v Sloveniji ni. Upravičenci, ki pridobijo pravico, lahko koristijo to pravico kot formalno oskrbo v inštituciji, lahko se jo izvaja na domu. Novo se uvaja termin denarni prejemek in oskrbovalec družinskega člana.

Glede na odbor, na katerem smo, bi posebej poudarila to noviteto oskrbovalec družinskega člana. Ta je, … zdaj pa je izginilo, se oproščam, tole pa ne prenaša…