Najlepša hvala.

Z veseljem sem se odzval na to sejo. Zakaj? Zaradi tega, ker pač / nerazumljivo/ Državnega zbora in je prav, da kadar s o tovrstne razprave, da se jih minister udeleži, ne glede na to, da čisto dobro ne razumem kaj ima Vlada najbolj pri tem kar se tiče kadrovanj v državnih podjetij. Naj pa povem eno drugo zgodbo in sicer, ta trenutek se v Krškem odvija zelo dobra konferenca, mednarodna na temo jedrske energije. Ob 10. uri se je začela, tako da tudi drugi moji kolegi, tudi kakšen iz kakšnega drugega podjetja je zaradi tega upravičeno odsoten. Tako, da fokus je predvsem na tem kar se tiče naše prihodnosti in energetske neodvisnosti.

Kar se tiče na splošno vašega prvega dela gospod Rajh, naj povem, da zagotovo, kar se tiče energetike, je Slovenija trenutno pred velikimi izzivi. Ne le Slovenija, celotna Evropska unija. Gremo zlasti iz dveh stališč. Prvič, prvo stališče, zasledovanje podnebnih in okoljskih ciljev in druga zgodba, energetska neodvisnost. Zdajšnje cene električne energije, ostalih energentov so zlasti plod tudi tega, so pač res odvisni, druge države članice večje od nas, drastično odvisni od uvoza fosilnih energentov in pred nami so težki izzivi. Težki izzivi, da dosežemo dva cilja in sicer,: podnebne cilje in na drugi strani energetsko neodvisnost. Zaradi tega pač je to ministrstvo pred pol leta, pet mesecev nazaj nekje izdalo na primer energetsko dovoljenje za drugi blok Nuklearne elektrarne v Krškem. Delamo vse postopke za to, da bi dosegli ta dva cilja. Torej razogljičenje družbe na eni strani in drugi strani energetsko neodvisnost in tukaj, jaz si želim, da je slovenska politika enotna in v tem mandatu smo sprejeli na tem področju štiri ključne zakona, Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o učinkoviti rabi energije, Zakon o plinih, ki ga boste imeli zdaj v Državnem zboru, Zakon o električni energiji, to gospod Ribič ve, ki bo tudi zdaj v Državnem zboru oziroma je že bil sprejet v Državnem zboru. Se pravi, štiri ključne zakone zardi tega, ker je to naša naloga, se pravi, da zasledujemo ta dva cilja, energetsko neodvisnost in končno razogljičenje, kajti smo v zaostanku, ampak moja generacija ne bo imela možnosti reči, nismo vedeli, zaradi tega, ker smo vedeli, ker vemo, da moramo doseči, ne zaradi tega, ker imamo te cilje zapisane, ampak zaradi naših naslednjih generacij.

Naj povem, da v lanskem letu teh ciljev še nismo dosegli in zaradi tega smo bili odvisni od tega, da smo od Čehov, od češke države kupili določen odstotek tako imenovane zelene energije. Žal, ampak v preteklosti je bilo na tem področju premalo narejeno, s tem zakaj ti ključni zakoni niso bili sprejeti že mnogo prej.

Kar se tiče torej prvega dela, pod kakšnimi izzivi je slovenska energetika, gospod Rajh, jaz se z vami popolnoma strinjam, da pred zelo velikimi izzivi. In nesprejemljivo zaradi tega je, da imamo v Sloveniji dve vetrnici, a pozor, štiri veterna polja ta trenutek umeščamo v prostor. Na Pohorju nam zelo dobro kaže. Nesprejemljivo je, da ta trenutek mi proizvedemo od vse električne energije, koliko sonca, 2 odstotka. Dva. In smo na sončni strani Alp. Dajmo, ne. / oglašanje iz ozadja/ Ampak mi smo na to pripravljeni in zaradi tega smo tudi pospešili določene postopke. Hidro, je ta trenutek tri nove hidroelektrarne umeščajo v prostor na srednji Savi. Hidropotencial je sicer v Sloveniji že kar fino izkoriščen, ampak ponovno, umeščanje v prostor in ostali postopki se vlečejo in vlečejo. In poleg tega, ko govorimo o razogljičenju, naj povem en pomemben dejavnik in sicer, končno smo začeli z javnim razpisom ki mislim, da mora biti počasi že zaključen, pa tudi z ostalimi postopki. Pridobili smo že gradbeno dovoljenje, ni pravnomočno, za odlagališče jedrski odpadkov v Vrbini, zaradi tega, ker je ključno, da dobimo naslednje leto oziroma 2023, da se do takrat dobi vsa soglasja in da se podaljša obratovanje prvega bloka. Torej jaz bi se včasih res v tem Državnem zboru pogovarjal zlasti o izzivih, kar je v pristojnosti Vlade. Zdaj sem naštel na hitro to kar je pristojnost Vlade, od strategij do energetskih dovoljenj, do umeščanja v prostor. Tukaj nismo dobri, pri umeščanju v prostor. Do zakonodaje. Tukaj pa je ta ekipa, moja, zelo dobra. Tukaj pa ste imeli v Državnem zboru veliko zakonodajnih pobud in še nekatere prihajajo. Zakaj na primer pa določena energetska podjetja, ki bodo sedaj imela priložnost izkoristiti ves ta potencial na podlagi zakonodaje in strategij, zakaj do zdaj tega ni bilo, delno tudi zaradi zakonodaje, delno pa tudi zaradi neoperativnosti. In nesprejemljivo je, da na primer kot navaden državljan, da pač na področju Štajerske več tisoč ljudi čaka po več kot pol leta na priklope za našo prihodnost, sonce. A je to minister kriv ali je to kdo drug kriv? Zadnjič, mi imamo pisma teh ljudi, 2 odstotka naredimo na soncu. In mi imamo pisma fizičnih oseb, ki bi radi se priklopili na našo prihodnost, v sonce, pa se ne morejo, zaradi tega, ker pač določene stvari trajajo in trajajo in iz tega izhaja tista moja izjava v Hrastniku, ko smo ravno priklopili sonce na degradirano območje nekoč rudniških površin v Hrastniku. Tam je nastala ta izjava izključno povezana s tistimi določenimi stvarmi.: Ne bom govoril kam posameznik pri teh, ki pač v to energetsko družbo spada, v katero politično stranko, itn., ker je to brezveze, ker je to stvar nadzornih svetov ne pa moja stvar. Lahko pa imam do tega svoje mnenje, da je lahko nekdo še bolj učinkovit ali ne. jaz mislim, da minister lahko oziroma vsak državljan ima lahko svoje mnenje na to. Torej, če želimo narediti preboj in zasledovati cilje, bo treba absolutno več vlagati v obnovljive vire energije in se strinjam, sonce je prihodnost, ampak moramo biti bolj učinkoviti. Absolutno. Na voljo imamo pa od zdaj naprej tudi na primer samo iz sklada za obnovo in iz drugih še skladov 300 milijonov evrov sredstev. Evropska sredstva smo pridobili za to, da lahko naredimo razkorake, velike korake naprej in to je naloga ministrstva. Zaradi tega sem se tudi odzval na današnji sklic seje, ker je bil prvi del sklica seje pač tisto kar moram jaz govoriti. V skladu s kadrovanji je to stvar nadzornih svetov in je to stvar Slovenskega državnega holdinga. Zakaj njih ni? Lahko pokličete, ampak naj povem tudi, da jih ni bilo tudi, ko sem bil jaz poslanec na tem sedežu po, se je zamenjala čez noč, se spomnite, uprava Petrola. Uprava Petrola, mislim da je bil to takrat Tomaž Berločnik. En teden pred tem je dobil prestižno nagrado menedžer leta, potem je šel čez en teden potem. Pa sklicali smo takrat res sejo, ko je bila tema Telekom. Mislim, da je bila takrat Vida Žurga imenovana za članico, prej je bila šefica enega računovodskega servisa. Takrat mislim, da tudi ni bilo Slovenskega državnega holdinga. Preverite nazaj, če je bil. In jaz tudi obžaluje, da jih danes ni tukaj oziroma bi moral biti. Obžalujem to, da jih ni, ampak to ni moja stvar. Torej, še en statement, ki ga želim dati. Verjamem, daje današnja seja lahko tudi priložnost, da bomo izvedeli vsa kadrovanja lahko vsa kadrovanja tudi za nazaj, tudi na drugih stvareh. Pravi, jaz mislim, da moja stališča do političnega kadrovanja je pravilno, ni pa pravilno, to kot ste vi dejali, gospod Rajh, citiram, ob zamenjavi Vlade, zamenjave direktorjev niso nič neobičajnega. Ne, to je narobe. To je napačen statement, to je napačno razumevanje korporativnega upravljanja. Ali pa kot to, po tej Vladi bomo mi vse kar je bilo nastavljeno zamenjali. Ne, to ne gre. O tem se odločajo Slovenski državni holding in, kdo, nadzorni sveti, v kakršnikoli sestavi. In me skrbi, v bistvu me skrbi to razumevanje korporativnega upravljanja in upam pa, da to ni bila praksa za nazaj. Ne vem, recimo ne vem, Gašpar Gašpar Mišič, upam, da je bil v skladu s korporativnim upravljanjem s strani kabineta predsednice Vlade imenovan za šefa uprave Luke Koper. Upam. Ampak, če ga je nadzorni svet imenoval, verjamem da nobenih drugih pritiskov se ni delalo, itn., je to to. In za to odgovarjajo tudi nadzorni sveti, z vso kazensko in drugo odgovornostjo in imajo pri tem pač oni polni mandat.

Da zaključim. Poglejte, vsi, tudi politiki pa tudi predsedniki uprav zaradi tega, ker so to pač državna podjetja, so zamenljivi. Reči, nihče v tej državi ni zamenljiv, je narobe. Vsi smo zamenljivi, jaz, vi, vsi gremo na volitve, nekoč nobenega več ne bo in pridejo drugi, ki bodo bili še boljši ali pa mogoče slabši ali pa boljši, vseeno. Ampak vsak je zamenljiv. Ampak govoriti o tem, da smo pa vsi Ivoti Boscarol, ki je ustanovil podjetje sam, Igorji Akrapoviči. Ne, tukaj gre za državna podjetja, ki imajo nadzorne svete in v katerih je slovenski držani holding in tako jaz tudi razumem tovrstna imenovanja in kadrovanja, vse ostalo bi bilo napačno. Vse ostalo bi bilo popolnoma napačno in ne moremo se tudi tako obnašati, zaradi tega, ker ne moremo nič očitati tistemu privatniku, ki je sam ustanovil podjetje, recimo pogledal sem bilanco Akrapoviča, ki jih ima, mislim da, koliko ima, 32 milijonov dobička na 90 prometa. Kapo dol no. Pa nikoli ne pride v Državni zbor, nikoli ne pride jamrat. Poglejte BIA Separations, poglejte ostala podjetja na katere smo lahko tudi ponosni. Oni imajo privatno podjetje in to je ta razlika med državnimi podjetji in privatnimi podjetji.: Tam so vsi zamenljivi. Za vse ostala kadrovanja se pač, je pač zadolžen Slovenski državni holding.

Še enkrat, verjamem, da je današnja seja priložnost za izmenjavo mnenj o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Načela korporativnega upravljanja. Če pa mislite, da se bom jaz opredeljeval do dela enega direktorja, to pa ni naloga ministra. Naloga ministra je, da skrbi za zakonodajo, za strategije pa za vse ostale vzporedne stvari. In tisti, ki so bili nekoč predsedniki vlad in ministri in ministrice to dobro vedo kako to gre. Tako da, izmenjave dogajanj v preteklosti pa med poslanci Državnega zbora, tako kot smo tudi mi sami, kar je gospod Rajh citiral, sklicali tisto sejo, to pa je seveda dobrodošlo, zaradi tega, da pogledamo ne le rezultate, ampak tudi na tak način kako se je kadrovalo. Saj notri je imel LMŠ tisoč 404 ljudi zamenjal v manj kot dveh letih, pa dva velika konglomerata v kratkem času, se pravi, Petrol, Telekom takrat in tako. Tako da, če pa nekomu pač, je pa razlika, je nekdo razrešen. Tukaj so krivdni razlogi potem, tukaj mora potem nadzorni svet tudi za tem stati dolgoročno. V preteklosti je že / nerazumljivo/ različen tudi v elektro distribuciji se spomnim leta 2009 je bil različen v elektro- distribucijah ali pa v elektroenergetskih podjetjih, krivdno potem se je pa dokazalo preko sodišča, da to ni vzdržalo. Seveda ve se koga se je menjalo, saj to lahko danes tudi predebatiramo. Torej tisti, ki so razrešeni krivdnosti upam, da vsi vzdržijo argumente, ker drugače jih seveda nadzorni svet lahko tudi odgovarja za tovrstna početja. Pravi, po ZGD so stvari zelo jasne.

Torej, še enkrat hvala za vabilo, spoštovani predsednik. Držal se bom tega kar je moja zakonska podlaga, nič drugega. Zaradi tega, ker ne bom komentiral posamezni kadrovanj, ker za to imamo za to odgovorne institucije in bi presegel pooblastila ministra v kolikor bi se pač v to vpletal. Torej to je zelo jasno in clear sporočilo. Lahko pa komentiram, absolutno, tako kot sem komentiral na to, da mi ni vseeno, da več tisoč ljudi po več kot pol leta čaka na priklope in mi imamo tak fascikel dokumentov, dopisov razjarjenih ljudi. Ker na eni strani jim govorimo dajte, obnovljiv vir energije, sonce je naša prihodnost, drži, na drugi strani se pa ni nič zgodilo.

Hvala.