Najlepša hvala, spoštovani predsednik.

Zdaj dovolite mi, da začnem nekaj glede vsebine same aktualnega predloga resolucije in pa nekaj glede veljavne resolucije iz leta 2010. Ta resolucija, veljavnost te resolucije, smo danes slišali, do leta 2025, to ne pomeni, da se tega dokumenta ne spreminja, dokler ta datum končni ne izteče. Se pravi ta resolucija iz leta 2010 je bila prepoznana kot neizvedljiva leta 2015, leta 2015, po dogodkih leta 2014, po aneksiji Krima, kjer Slovenija na to ni sodelovala in ni vplivala, in po dogodkih v Siriji, tudi v tisti državljanski vojni nismo sodelovali in vplivali. Leta 2016 je šlo Ministrstvo za obrambo v strateški pregled obrambe, leta 2016. Leta 2019 smo šli v pripravo resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Leta 2020 smo šli v oblikovanje bele knjige. Vsi ti elementi, vse te administracije, ki so imele odgovornost za ta resor, so kulminirale v današnjem predlogu resolucije do leta 2035. Resolucija iz 2010 govori o tem, da bo ta država leta 2025 namenila 2 % bruto družbenega produkta za obrambne izdatke, 2025, govori, da bomo imeli 8 tisoč poklicnih pripadnikov stalne sestave. To so bili ti ambiciozni cilji iz leta 2010, ki so neuresničljivi, neuresničljivi. Zato govorimo, da je današnji predlog toliko bolj uresničljiv. Kaj je bil glavni problem prejšnje resolucije? Nezmožnost financiranja opremljanja Slovenske vojske. In novi predlog resolucije govori o 3 obdobjih, to so planska obdobja. In v prvem obdobju do leta 2026 smo zelo realistični pri obsegu Slovenske vojske. Govorimo, da bo današnji obseg, katerega trend nam je uspelo obrniti, približno 6 tisoč 200, 6 tisoč 300 pripadnikov letno, zadržali do leta 2026. In da je dolgoročna ambicija do leta 2035 7 tisoč plus 3 tisoč, ampak precej bolj realistična. Od modernizacij resolucija je razdeljena na 3 obdobja. Prvo obdobje je do leta 2026, ki je jasno predstavljeno v zakonu, jasno predstavljeno v zakonu. Se pravi ima resor podlago za načrtovanje, ne pa za pisanje glasbenih želja. Samo na tej podlagi, na podlagi zakona mi lahko zapišemo in uresničujemo svoje ambicije. Zato tudi resolucija jasno govori, da bo verjetno leta 2026 potrebno narediti ponovni premislek, ponovni strateški pregled obrambe - glejte, zadnji je bil leta 2016 - da se bo ocenilo, ali je ta trend, ali je ta tempo modernizacije, ali je ta tempo novačenja vzdržljiv, vzdržljiv in na kakšni stopnji je obrambni sistem. Toliko o razliki, toliko o pomenu tega predloga resolucije in zakaj govorimo, da je bolj realističen. Zdaj glede mednarodnih operacij in misij, velikokrat smo se v tej sobi o teh stvareh že pogovarjali.: Veste, da je 190 pripadnikov Slovenske vojske, se pravi, največji kontingent, ki ga Slovenija ima trenutno v tujini, na Kosovu. Včeraj sem jaz tudi ta kontingent obiskal s predsednikom republike, da so večji kontingenti v bližini, da je večji kontingent Slovenske vojske v Latviji. To niso okupatorske operacije. Slovenska vojska ne sodeluje v nikakršnih okupatorskih misijah. V vseh misijah, ki je Slovenska vojska sodelovala kjerkoli, tudi tiste, ki so se zaključile, zato smo imeli mandat Organizacije združenih narodov. To pa govorim zato, ker sem zelo ponosen na pripadnike Slovenske vojske, ki so v teh misijah tudi sodelovali.

Še na dve stvari, če lahko, spoštovani predsedujoči, pa vem, da moramo prezračiti. Govorili smo o prenosljivosti in vzdržljivosti sil. Se pravi, the … and sustainable forces, ta dva koncepta sta bila danes predstavljena. Ampak, da vam povem pravo naravo teh dveh konceptov. Ne govorimo, da bomo mi 50 % pripadnikov stalne sestave, ampak tukaj je treba vedeti, govorimo o kopenskem delu Slovenske vojske, premestili v operacijo. Govorim jim, da so zmožni v primeru zagotavljanja nacionalne obrambe izven teritorija Republike Slovenije, te sile premesti. Da zdaj govorim o hipotetičnem scenariju, če bi bila naša sosednja država oziroma, če bi izvajali obrambo Republike Slovenije na evropskem kontinentu, pa da ne ugibam v kateri državi, da bi lahko 50 % slovenskih sil postavili ob bok drugim zavezniškim vojskam oziroma, da bi Republika Slovenija potrebovala pomoč zavezniških sil na ozemlju Republike Slovenije, imajo prav tako oni ta cilj prenesljivih sil, da so sploh sposobni zapustiti svoje vojašnice in se premestiti v sosednjo državo. To nima veze z mednarodnimi operacijami sil oziroma crisis response operations, operacije kriznega odzivanja izven evropskega kontinenta.

Danes smo tudi slišali glede referenduma o Natu, ni bil leta 2013, je bil leta 2003. To je dejansko okvir na katerem ta resor temelji, ker se je država takrat odločila, da svojo nacionalno obrambo zagotavlja v sistemu kolektivne obrambe in mi ne moremo drugače, kot da temu okviru tudi sledimo, s pripravo nacionalnih dokumentov. Če bo odločitev drugačna, potem bodo nacionalni dokumenti, resolucije tudi drugačne.

Pa še zadnjo stvar, če dovolite. Če smo mi vas prav razumeli, predsednik, začetka, je v tem trenutku amandma nerelevanten in po tem smislu, potem mnenje Vlade ni v ničemer sporno, kot je bilo prej željeno prikazati.

Kar se pa referenduma o Zakonu o investicijah glede Slovenske vojske tiče, pa ga ni prepovedala Vlada Republike Slovenije, ampak je o tem odločilo Ustavno sodišče.

Najlepša hvala.