Hvala za besedo, predsedujoči. Sem se prijavil k besedi, zato da se odzovem na navedbe, s katerimi je postregel sekretar na Ministrstvu za obrambo, ki brani današnjo resolucijo, ampak jo brani na način kot sam očita, da se v Levici poslužujemo tega sklica referenduma. Se pravi zavajajoče, parcialno, senzacionalistično, splošno in kar je bilo še teh pridevnikov, ki jih je sam uporabil. Med drugimi se je na začetku in na koncu svoje razprave zapletel v neko protislovje. Najprej je pač trdil, da je naš sklic referenduma neupravičen zaradi tega, ker je resolucija formalno nezavezujoč akt in zato iz resolucije ne sledi, da bodo spisani takšni in drugačni zakoni, na podlagi katerih se bo, denimo, kupovalo orožje ali uvajalo naborništvo.

Potem je pa zaključil svoje nasprotovanje k tej resoluciji rekši, da lahko referendum o vprašanju resolucije onemogoči izvajanje politik na obrambnem področju na čelu z nakupi orožja in konceptualno dodelavo znotraj /nerazumljivo/ okvirov Nato pakta. To je protislovno in skregano s samim sabo. Na podoben način kakor se določeni ideološki konstrukti znotraj resolucije skačejo en v drugega in so napisani samo na način zagotavljanja neke navidezne, zelo površinske legitimnosti, za katero ne stoji nikakršna inteligentna doktrina dejanskega zagotavljanja varnosti, ampak samo surov interes hlabčevanja Nato paktu, financiranje tujih vojaško industrijskih kompleksov in mobilizacija slovenskih fantov in deklet, da korporativne interese jedrnih držav Nato pakta uveljavljajo tudi s svojo prisotnostjo in s svojimi telesi daleč izven meja naše domovine.

Ampak grem po vrsti. Prvi argument s katerim je vlada postregla za nasprotovanje referendumu o tej orožarski resoluciji je, da je naše referendumsko vprašanje zavajajoče, parcialno, senzacionalistično, splošno, ne vem še kaj. To se je kar nekaj časa vzel gospod državni sekretar, da je to poudaril, ampak mislim, da je zelo dobro že povedala Zakonodajno-pravna služba, da smo v Levici pripravili amandma, ki formalno omogoča izpeljavo referenduma in vprašanja tako kot je treba. Se pravi je to vladno zaletavanje v formalne razloge za sklic referenduma in obliko vprašanja. Običajna dimna zavesa, zgolj neka vejica na katero se obešajo zato, ker /nerazumljivo/ vsebinskih razlogov nimajo. Še posebej če vemo, da se v zavračanju referenduma o tem vprašanju sklicujejo na neke interese in svobodne volje, češ, da naše referendumsko vprašanje ne omogoča izražanja interesa in svobodne volje ljudi ali želijo dajati denar in še par drugih stvari iz resolucije v nakupe orožja ali raje kam drugam. In gospod državni sekretar, kako pa vi izvajate interese in svobodno voljo ljudi? Enkrat smo že šli s posvetovalnim referendumom, ste ga prepovedali oziroma ga niste izglasovali in ga niste podprli. Drugič smo šli z zavezujočim zakonodajnim naknadnim referendumom ste ga prepovedali. Vi boste govorili o interesih in svobodni volji ljudi, ki jim konsistentno in dosledno jemljete in prepovedujete pravico do referenduma. Konsistentno, potem ko ste sami dejali, kaj se v Levici gremo s posvetovalnim referendumom, naj gremo na zakonodajni referendum. Pa smo šli proti nabavam 780 milijonov evrov orožja je v enem tednu podpis prispevalo 30 tisoč državljank in državljanov, stali so v mrazu, vetru, padavinah, disciplinirano v vrstah pred stojnicami, kjer so pobirali obrazce in to sredi epidemije, sami od sebe, upoštevali so varnostno razdaljo in vse ostalo v brk vsemu temu kar vi govorite.

Prav tako ne drži, da so naše trditve o tem, kako bo resolucija stopnjevala sodelovanje Slovenske vojske na mednarodnih operacija zavajajoče. Sploh ne. Za nas v Levici so problematične tiste mednarodne operacije od katerih ni razvidnega nikakršnega interesa ljudi v naši državi oziroma tiste operacije, ki nimajo vsaj kot minimalnega formalnega pogoja, soglasja Organizacije združenih narodov. In zato smo dali poudarek na te operacije, ki jih vi vidite in ob katerih se vi slinite, to so okupatorske operacije za Američane, Francoze in še koga drugega. Vojska kot se slika v tej resoluciji ni namenjena za kakršnokoli domačo obrambo, ampak v resnici za operacije kot so bili tista v Afganistanu, v Maliju. Lahko mi prosim poveste kakšne interese konkretne zasleduje prisotnost Slovenske vojske v Afganistanu in Maliju? Kaj imajo naši ljudje od tega? Pač sodeluje ali pa je sodelovala v primeru Afganistana na strani ene izmed frakcij v državljanskih vojnah, po meri jedrnih držav Nato pakta in to je to. In vojska, kot se gradi, je vojska za nadaljevanje takih politik, za še več okupacij tipa Afganistan, eventualno verjetno tudi za še več begov tipa Afganistan. Kar 50 % Slovenske vojske naj bi se zgradilo v obliko nekih sil za hitro posredovanje, kljub temu pa da je to v resoluciji zelo jasno napisano, lahko danes od Vlade poslušamo, kako gradimo vojsko za obrambo domovine in kako mora biti zgrajena vojska za to, da odvrača napad. Mislim, moje prvo vprašanje na to temo je, saj(?) to so seveda retorična vprašanja, smo že večkrat pokrili in razčistili na tem odboru, pa Vlada še kar vztraja, zato moram vztrajati tudi sam.

Povejte, kdo nas vojaško ogroža? Povejte mi proti, zoper koga, se moramo postaviti z oklepniki, ki se čez najmanj polovico naše države sploh ne morejo peljati, ker so preširoki in so pretežki, v državi, ki je več kot 50 % gozdnata, čez gozdne vlake, gozdne poti, nič od te tehnike, ki jo kupujete, sploh ne more. Vi bi se s to tehniko branili pred nekom, ki naj bi nas vojaško ogrožal, pa ne vemo, kdo ta nekdo je. Koga naj bi odvračali dodatni oklepniki? Koga naj bi odvračali topovi, ki jih želite kupovati? Avstrijo? Avstrija je nevtralna, nevtralna država. Italijo? Hrvaško? Menda ja nimate v mislih vaših prijateljev na Madžarskem? Kdo je torej tisti, ki nas vojaško ogrožajo, zaradi katerega moramo kupovati ne vem koliko oklepnikov, ki čez polovico države sploh ne morejo peljati? To je popolni absurd v argumentaciji.

Prvič, nihče nas vojaško ne ogroža, drugič, tehnika, ki se kupuje, se kupuje za bojišča v tretjem svetu in četrtič, vojska, ki se organizira tudi v sled te resolucije, je vojska za ekspedicijske korpuse v tujini, polovica le te v obliki nekih sil za hitro posredovanje. Tako da, več kot jasno je, da vsi vsebinski razlogi, zakaj je potrebno sklicati in omogočiti referendum na temo te resolucije. Ostajajo in vztrajajo, ne glede na to, kaj na vladni strani trdijo.

Pa čisto za zaključek še dve besedici o postopku, kako se običajno sprejemajo dokumenti, najsi gre za proračune in posebne zakone iz obrambnega področja. V Državni zbor sem vstopil z letom 2014, kot posledica takratnih državnozborskih volitev, s katerimi se je Levica, takrat še Združena Levica, prebila v Državni zbor. Od takrat do danes, sem s strani »establishmenta« na Ministrstvu za obrambo, ki je servisiralo različne ministre v različnih vladah, pa povsod z enako linijo in z enako argumentacijo, ničkolikokrat slišal, praktično prav vsakič, kadar je bilo kakšno sporno vprašanje na dnevnem redu, ja, saj vi, v Državnem zboru, ste pa sprejeli resolucijo…, vi, v Državnem zboru ste pa potrdili te zaveze in zdaj bomo pa sprejeli ta zakon, kupili one oklepnike, pridružili se tisti mednarodni organizaciji, ki nas bo opremila z osem kolesniki, na primer, ničkolikokrat v zakonodajnemu postopku, danes pa pravite, ja, pa saj ta resolucija, nekaj je, pa po drugi strani malo nič ni, kaj se vi v Levici petelinite, zakaj želite referendum… Ja, točno zato, točno zato, ker vam semle hodijo garniture in garniture iz Ministrstva za obrambo, ki se sklicujejo na dokumente prvenstveno, resolucije, na podlagi katerih opravičujejo svoje zaveze za nakupovanje orožja pri tujih vojaških industrijskih kompleksih, ki ga v resnici sploh ne potrebujemo.

Še več, kot smo lahko videli tekom postopka, s katerim se je prepovedal referendum, naknadni, zakonodajni zavezujoči referendum, o 780 milijonih za orožje, dokumenti, kot je taka resolucija, služijo kot eden izmed gradnikov v postopku, s katerimi se lahko referendum prepove in se potem prepoved in odvzem referendumske pravice ljudem tega najvišjega demokratičnega inštrumenta utemeljuje in zagovarja tudi na Ustavnem sodišču. Ta resolucija, kolikor, strogo vzeto, formalno res ni zavezujoča, je veliko bolj nevarna, še posebej po praksi, kot jo je vzpostavila aktualna vlada Janeza Janše. Taka resolucija ne le začrtava 5,4 milijarde evrov dodatnih izdatkov za leto 2035, kjer ne gre za vojsko odnosno za nabavo orožja, pa odpira vrata naborništvu, stopnjuje slovensko udeleževanje na misijah, celo poigrava se z nekim »toninovskim West Pointom« in ne vem kaj še vse, predstavlja tudi grožnjo elementarnim demokratičnim postopkom, predstavlja grožnjo kakršnemukoli nasprotovanju tovrstnim politikam in zapravljanju denarja in udinjanja Nato paktu, če bi se ljudje postavili zoper nje z referendumsko pobudo.