Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite mi, da uvodoma poudarim pomen kritičnega razmisleka in razprave o prihodnosti Slovenske vojske in obrambnega sistema. Slednja mora biti podprta z dejstvi in utemeljena na poglobljenih strokovnih analizah ob upoštevanju širokega spektra dejavnikov, ki sooblikujejo sodobno varnostno okolje. Temu smo jasno sledili tudi ob pripravi predloga resolucije. Že v izhodiščih njene priprave smo se oprli na sprejeta strateška izhodišča ter usmerjevalne dokumente, zasledovali kontinuiteto dela prehodnih vlad in v pripravo vključevali širok nabor strokovnjakov in javnosti. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga obravnavamo danes, takšnemu pristopu zagotovo ne sledi. Vlada Republike Slovenije zato predloga za razpis referenduma ne podpira. Naj naštejem nekaj ključnih razlogov za takšno stališče Vlade Republike Slovenije.

Skladno s 184. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije mora biti v predlogu za razpis referenduma vprašanje, ki je predmet referenduma, jasno izraženo. Predlagano referendumsko vprašanje pa je nejasno, zavajajoče, izrazito politično obarvano in ne odraža pravice volivca, da je njegov glas za ali proti referendumskem vprašanju pravilen odraz njegove svobodne volje. Referendumsko vprašanje, kot je zastavljeno v obravnavanem predlogu za razpis referenduma, je zavajajoče ter v tem smislu tudi nejasno. Iz vprašanja namreč ni razvidno ali se vprašanje nanaša na predlog resolucije kot celoto ali samo na posamezne izrecno izpostavljene dele predloga resolucije. Predlagatelj zavajajoče, parcialno in presplošno izpostavlja določene usmeritve iz predloga resolucije, in sicer na zelo senzacionalističen ter pristranski način. Brez vsakršne vsebinske ocene in presplošno je referendumsko vprašanje oblikovano na način, da izpostavlja, da naj bi se na podlagi predloga resolucije ponovno uvajale služenje vojaške dolžnosti, do leta 2027 povečalo izdatke za delovanje slovenske vojske na več kot milijardo evrov ter še nadalje do leta 2035 na več kot 1,5 milijarde evrov, kupovalo orožje po diktatu Nata in pošiljalo pripadnike Slovenske vojske na misije in operacije čim dlje stran od ozemlja Republike Slovenije.

Namen referenduma je v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Republike Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Na vse navedene dokumente in že prevzete obveznosti Republike Slovenije izid posvetovalnega referenduma ne more vplivati. Zato je vprašljiv doprinos izida takšnega referenduma. Referendum bi korenito posegel v verodostojnost Republike Slovenije kot članice zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati skupaj dogovorjene ambicije in cilje zavezništva ter tudi Evropske unije na področju kolektivne obrambe ter skupne obrambne in varnostne politike.

Zmotna je navedba predlagatelja, da bo predlog resolucije dokončno določil obseg nabave za obrambne potrebe in izdatke za udejstvovanje v operacijah zavezništva, saj resolucija ne določa pravic in obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, pač pa nakazuje možnost, za katere je, če bo dosežen ustrezen politični konsenz, treba sprejeti zakonske rešitve. Usmeritve predloga resolucije torej ne prejudicirajo zakonske ureditve, pač pa nakazujejo možno smer oblikovanja zakonske materije. Navedbe predlagatelja v referendumskem vprašanju, da se bodo izdatki za Slovensko vojsko do leta 2027 povečali na več kot milijardo evrov in do leta 2035 na več kot 1,5 milijarde evrov, so zavajajoči in netočni. S predlogom resolucije se nominalno ne določa višine finančnih sredstev, namenjenih Slovenski vojski, kot bi bilo mogoče razumeti iz predlaganega referendumskega vprašanja, ampak je opredeljena projekcija obrambnih izdatkov v odstotkih bruto družbenega produkta. S predlogom resolucije se predvideva postopen dvig obrambnih izdatkov države, in sicer tako, da bi se obrambni izdatki v letu 2024 dosegli 1,5 % bruto družbenega produkta. Najpozneje leta 2035 pa 2 % bruto družbenega produkta, kar bi bilo vzdržno tudi z vidika javnih financ. Tako se načrtuje doseganje že zastavljenih ciljev bistveno kasneje, kot je bilo v preteklosti predvideno oziroma je določeno v aktualni resoluciji iz leta 2010 in je skladno s tem, s katerim so bila podana tudi zagotovila in zaveze. V predlogu za razpis posvetovalnega referenduma predlagatelj zelo pavšalno izpostavlja in ocenjuje sodelovanje Republike Slovenije v Natovih operacijah in misijah v tujini. Pri tem predlagatelj bodisi namerno bodisi zaradi nepoznavanja sploh ne omenja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah v drugih mednarodnih okvirih, Organizacije združenih narodov, Evropske unije, OVSE. Tako na zavajajoč način izpostavlja zelo ozek in svoj politično obarvan enostranski pogled na področje zagotavljanja mednarodne varnosti in obrambe v sodobnem okolju. V mednarodni skupnosti pri načrtovanju in izvajanju mednarodnih operacij in misij obstaja delitev pristojnosti in dela med Organizacijo združenih narodov, Evropsko unijo, Afriško unijo, Natom, OVSE in drugimi varnostnimi deležniki, ki temelji na dodeljenem mandatu in zmogljivostih, s katerimi razpolagajo posamezne mednarodne organizacije. Glede predlagateljevega očitka, da predlog resolucije predvideva ponovno uvajanje služenja vojaškega roka oziroma različnih oblik vojaške dolžnosti, pojasnjujemo, da predlog resolucije glede ponovne uvedbe vojaške dolžnosti govori le znotraj veljavnega normativnega okvirja. Predlog resolucije pa predvideva – in to je ključno – da se bo končno postavljeno razmerje 7 tisoč stalne in 3 tisoč rezervne sestave ponovno ovrednotilo ob koncu prvega srednjeročnega obdobja leta 2026. Glede na uspehe novih zadnjih naporov na področju novačenja v primeru nezadostnega zagotavljanja obsega stalne in rezervne sestave, govorimo o stalni sestavi Slovenske vojske 6 tisoč in skupnega 6 tisoč 700 pripadnikov, se bo, če bo potrebno, ponovno ocenila uvedba znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti. Navedba predlagatelja, ki izpostavlja, da Republika Slovenija trenutno ni vojaško ogrožena, je nerelevantna in zavajajoča. Ključni gradnik obrambe države v smislu njene obrambne sposobnosti in zmogljivosti tako doma kot v sistemu kolektivne varnosti je pripravljenost, opremljenost ter kadrovska popolnjenost Slovenske vojske, ki mora biti takšna, da je v vsakem trenutku tudi v miru sposobna odvračati napad, braniti neodvisnost in celovitost države ter sodelovati v sistemu kolektivne obrambe. Navedeno pa je kontinuiran proces, ki ga ni mogoče izvesti čez noč, ampak se to med drugim zagotavlja tudi s pripravo strateških in drugih aktov, med katere nedvoumno spada predlog resolucije kot strateško razvojni dokument.

Spoštovane članice in člani odbora, če strnem. Vlada predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpira tako iz formalnih kot vsebinskih razlogov. Predlagano referendumsko vprašanje je nejasno, zavajajoče, izrazito politično obarvano in ne odraža pravice volivca, da je njegov za ali proti referendumskem vprašanju pravilen odraz njegove svobodne volje. Namen referenduma je v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter z mednarodno sprejetimi obveznostmi Republike Slovenije. Prav tako je v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Referendum bi lahko negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske za odpravljanje nezadostnega stanja ugotovljenega ob ocenjevanju njene pripravljenosti. Zadrževanje resolucije lahko onemogoči konceptualno, funkcionalno, strukturno in zmogljivostno posodobitev Slovenske vojske in s tem doseganja stanje pripravljenosti, ki bi omogočil izvajanje njenega zakonsko določenega temeljnega poslanstva. Poleg tega bi korenito posegel v verodostojnost Republike Slovenije kot članice zavezništva, ki posluša kredibilno izpolnjevati skupaj dogovorjene ambicije in cilje na področju kolektivne obrambe ter skupne obrambne in varnostne politike.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala.