Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni.

Torej na komisiji sta bili izpostavljeni dve področji, in sicer v predstavitvi predloga zakona so bili omenjeni postopki za sodno varstvo po zakonu o bančništvu, kjer bo po novem sodna taksa določena na 444 eurov. Tudi za nekatere druge zahtevnejše upravne spore se bo po novem zaračunavala sodna taksa v tej višini in zato precej izstopajo postopki v sporih javnega naročanja, kjer pa se bo izračunavala sodna taksa v višini 4.440 eurov.

Tudi v tem primeru gre za upravni spor in iz predloga zakona ni mogoče razbrati zakaj prihaja do razlikovanja glede na ostale zahtevnejše upravne spore. Višina sodne takse se v tem primeru le prenesla iz Zakona o pravnem varstvu, postopki javnega naročanja v Zakonu o sodnih taksah. Komisija je menila, da bi bilo smiselno, da so zadeve poenotene in da bi se višina sodne takse tudi v primeru sporov s področja javnega naročanja znižala na 444 eurov. S strani predlagatelja je glede sodne takse, ki se prenaša iz zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v novelu pojasnil, da če gledamo samo zakon o sodnih taksah, sodna taksa za upravne spore s področja javnega naročanja glede višine res izstopa, vendar je treba področje gledati seveda širše.

V primeru, kot pride do upravnega spora v postopkih javnega naročanja imamo pred tem tudi prakso za predrevizijski in revizijski postopek, pri čemer ta taksa znaša 2% cene najugodnejše dopustne ponudbe in ne manj kot 500 in ne več kot 25.000 eurov.

V postopkih javnega naročanja imamo torej že najmanj eno takso prej in če naredimo primerjavo med takso v predrevizijskem in revizijskem postopku in takso v upravnem sporu se vsota 4.440 eurov za upravno takso torej po oceni predlagatelja ne zdi previsoka.

Prav tako je bilo poudarjeno, da so imeli pri pripravi novele pred očmi ta razmerja. Če torej gledamo le Zakon o sodnih taksah je višina 4.440 eurov res visoka. Če pa gledamo kakšna je taksa v pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja preden pride upravni spor na sodišče pa sodna taksa v noveli po oceni predlagatelja določena sorazmerno.

In kot drugo je komisija podala predlog, da bi se v primerih, kjer gre za uveljavljanje več tožbenih zahtevkov primarnih in podrejenih, sodna taksa plačala le za tisti zahtevek za katerega je predpisana najvišja taksa. Sodne takse se po mnenju komisije tako ne bi plačevale na zalogo, kar vodi do tega, da je treba ob koncu sodnih postopkov le preveč plačane takse tudi vračati v primeru, da niso bili obravnavani vsi tožbeni zahtevki. Po mnenju komisije bi bilo to smiselno oziroma smotrno, da bi se sodne takse plačevale za vsak zahtevek posebej in glede na aktualne okoliščine, da torej sodišče za vsak tožbeni zahtevek pozove stranko k plačilu sodne takse. To tudi ne bi predstavljajo večje spremembe saj se sodne takse že sedaj večinoma plačajo po nalogu oziroma na poziv sodišča. Zelo malo sodnih taks je plačanih ob vložitvi tožbenega zahtevka.

Predlagatelj je pojasnil, da razlika med tem, če stranka uveljavlja tožbeni primarni eden ali več tožbenih podrejenih zahtevkov ali če gre za alternativno postavljanje zahtevke. Če poteka primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov ni jasno v kolikih zahtevkih bo sodišče odločalo. Glede na to, da se taksa vedno odmerja v sorazmerju z delom sodišča se vnaprej izračuna nekoliko višja taksa na primer tretjina za podrejene tožbene zahtevke. Na koncu se, če se o podrejenih tožbenih zahtevkih ne odloča že po sedanji ureditvi taksa za podrejeni tožbeni zahtevek vrne. Stranka plača le za tiste zahtevke o katerih je sodišče odločalo.

No in na koncu je tudi komisija prosila za pojasnilo vezano na pripombo Zakonodajno-pravne službe, torej vezane na spremembe gradbenega zakona, ki je v zakonodajni proceduri v Državnem zboru in kot je že danes gospod državni sekretar tudi pojasnil je podobno pojasnilo bilo tudi podano na Komisiji za državno ureditev, tako da ne bi tega ponavljal. Hvala.