Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni!

Torej, na Komisiji za državno ureditev se je nekako fokus razprave osredotočil predvsem na zaposlene v šolstvu. Član komisije, ki v Državnem svetu zastopa interese delojemalcev, je izpostavil, da se pri vloženi spremembi sistema plač v javnem sektorju ni spoštoval pisni dogovor med Vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Vsaka sprememba plačnega sistema bi nekako morala biti obravnavana na pogajalski komisiji in se mora o njej razpravljati vse kar se tiče v zvezi z javnimi uslužbenci. Po njegovem mnenju ne bi smelo biti dogovarjanja mimo tega dogovora in takšen način prestavlja kršitev dogovora, zato je član komisije v imenu sindikatov javnega sektorja pristojnemu predstavniku Ministrstva za javno upravo izrazil protest. Prav tako je bilo s strani člana komisije, ki v Državnem svetu zastopa interese delojemalcev, izražena ali pa opozorjeno predvsem, da so razlikovanja v plačilu dodatkov za dvojezičnost ob nastajanju tega koncepta temeljila na argumentaciji, da učitelji prejemajo višje dodatke od ostalih zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih predvsem zato, ker je zahtevnost izvajanja učnega procesa v dveh jezikih neprimerljiva z ostalimi aktivnostmi, ki potekajo v šolskem prostoru, zato bi izenačevanje dodatkov za dvojezičnost lahko zmanjšalo zavedanje o zahtevnosti uporabe dveh učnih jezikov v pedagoškem procesu. Sicer pa moram povedati oziroma poudariti, da so drugi člani komisije izrazili veliko podporo predlogu zakona in opozorili na nepravičnost trenutne ureditve, poudarjeno je bilo, da je treba ravnateljem priznati enako višino dodatkov za dvojezičnost kot učiteljem, vzgojiteljem, saj mora biti vsak ravnatelj najprej tudi učitelj, ki deluje v dvojezičnem učnem procesu in nato za mesto ravnatelja izpolniti vse dodatne pogoje. Torej na koncu bi se pa zdaj jim v primerjavi z učitelji ta dodatek znižal. Mesto je tudi pomembna karierna stopnica v sistemu, vendar zmanjševanje dodatkov za dvojezičnost lahko vodi v manjšo motivacijo za kandidiranje za mesta ravnateljev. Ravnatelji imajo aktivno vlogo znotraj kolektiva, prav tako morajo ves čas komunicirati s starši, učenci, z okoljem, od njih se pričakuje tudi da se prijavljajo na razpise tudi recimo v Italiji oziroma na Madžarskem. Svojem delu uporabljajo oba jezika na najvišjem nivoju in zato ni razloga, da bi ravnatelji dobivali nižji dodatek za dvojezičnost kot učitelji. No, na pripombo predstavnika delojemalcev je pa Ministrstvo za javno upravo opozorilo, da sta oba predloga zakona vložila poslanca in da je Vlada nanj pripravila le svoje mnenje, pri tem je poudaril, da predlog zakona nikomur v javnem sektorju nič ne jemlje ali omejuje pravic, ampak se s predlogom zakona sistem v tem smislu celo nadgrajuje. Komisija je predlog zakona na koncu soglasno podprla. Hvala.