Hvala lepa, predsednik, za besedo. Še enkrat lep pozdrav poslankam, poslancem, ostalim prisotnim na današnji seji odbora.

Komisija je poročilo obravnavala na 34. seji 26. 10. 2021. In bom samo povedal posamezne opazke, kajti sklep je bil, da se je komisija seznanila s poročilom.

Nekako v komisiji ugotavljajo, da je poročilo bilo pripravljeno obsežno. Razvidno, dobro poročilo za leto 2020. Tudi ugotavljamo, da glede na to, da smo bili prej kar nekako nezadovoljni, ko smo poznali koncesijski odnos gospodarjenja z državnimi gozdovi, da se stanje po ustanovitvi podjetja izboljšuje. Tudi sámo poslovanje v letu 2020 glede na epidemijo je bil rezultat dober, se pravi tudi s finančnega vidika. Nekako, kot sem rekel, da je poslovanje tako za državo kot tako tudi bolj uspešno ali pa več iztrži iz državnih gozdov kot pa je po prejšnjem sistemu. Vsaj tako je mnenje članov komisije.

Komisija podpira težnjo po čim prejšnjem višjem deležu lastne gozdne proizvodnje iz lastnega transporta, saj to zagotavlja večjo odzivnost. In pogostejše naravne nesreče in ujme. Glejte, tole je bilo že prej izpostavljeno, da če bi državni gozdovi še več izvajali del iz lastnih, se pravi lastne sečnje, verjetno bi bil tudi boljši nadzor nad tem. Kajti pri razpisih se pojavljajo dva problema. En problem je izvajalec, kjer je vsaj do zdaj se vedno izvajalca jemalo kot najcenejšega. Vemo, da so se javili tudi za 8, 9 evrov, kar je dejansko nemogoče. In s takim izvajalcem ali pa podizvajalcem pride tudi do tega, da se pojavi, ker za ta denar ne more delati, tudi kraja in pa tudi, ne vem, neustrezne ekipe in tako naprej in nesreče. Tako, da ta del je absolutno pravilno, da gre velik del v lastno, se pravi lastna dela in pa seveda z razpisi, kjer je pa treba določiti, in je že določeno, najnižja cena, se pravi, izpod katere nekdo ne more delati. In dejansko to, da je bilo v razpisu delal tisti, ki je najcenejši, seveda to ni bilo prav.

Ugotavljamo tudi, da komisija izpostavlja pomen oskrbovanja slovenskega trga s strani SiGD in poudarja, da so državni gozdovi med najboljšimi gozdovi v Sloveniji tako po rastiščih in lesni masi. Tole mi večkrat izpostavljamo zato, ker se predvsem lastnikom zasebnih gozdov včasih očita, kje je pa les iz zasebnih gozdov, kaj oni delajo in tako naprej. Ampak na konec koncev zaloge lesne mase v državnih gozdovih so povprečno 380 kubikov na hektar, v zasebnih pa 280, se pravi, v povprečju gre za boljše gozdove, ki jih ima država, kot pa jih imajo zasebni lastniki.

Glede na velike količine izvožene hlodovine komisija pogreša podatek o količini lesa, prodanega v Sloveniji, ki dejansko ostane v Sloveniji. Tukaj je bilo skozi vsa leta nazaj tudi opaziti to, da je SiDG prodal nekemu posredniku slovenske firme in tista firma je cel les potem prodajala v tujini. Mi smo rekli, pač les se proda doma. Ja, se proda nekomu, ki okroglega proda potem v tujino. Se pravi, ključno je, da se čim več tega lesa predela tudi pri nam. In tako kot smo rekli, eden od ciljev SiDG je tudi ta, da bo pač SiDG oskrbovalec lesne industrije, domače, v čim večji meri.

Seveda izpostavljena je bila tudi ta odtujitev lesa, ta kraja. En vidik sem že prej omenil, čeprav smo imeli prej ta del revizije tudi tukaj. Ampak en vidik sem že izpostavil, da lahko je del tega, se pravi, barabinskega izvora, lahko je pa tudi zaradi tega, kot sem rekel, ko nekdo tako poceni dela, da si potem še nekaj lesa prisvoji. Pač to je stvar drugih, ki bodo o tem odločali, ampak SiDG pa mora v prihodnje poskrbeti tudi z notranjo, kontrolo, revizijo, pregledniki, gozdarji in še ne vem čem, se pravi, da bo čim manj lesa odtujenega.

Izpostavljena je bila tudi infrastruktura, da bi pač SiDG še več vlagal v gozdne ceste, v infrastrukturo glede na to, da predvsem iz teh občinah, kjer se te gozdovi sekajo, pač je to zelo pomembno, da se tudi vzdržuje ta infrastruktura. Kajti zdaj vemo, da SiDG dela z dobrim rezultatom. In vlaganje v ceste je zelo pomembno tudi za širši vidik, ne samo za samo podjetje in pa državo.

Izpostavljeno je bilo tudi ta večkrat že omenjena razpisi in pa izvajanje del gorskih kmetij. Tukaj je že gospa Dimiceva prej to povedala, kako to izgleda. Mi smo šli bolj natančno, tudi smo vprašali, koliko je interesa kmetov po teh, da bi se javili na razpise. Zdaj, iz tistih podatkov, ki smo jih dobili, ni videti, da bi bilo ne vem res koliko tega interesa, lahko pa se je zgodilo v preteklosti, da so te, ki so se skušali ali pa so se javili, da teh del ali niso dobili ali niso izpolnjevali pogoja, da se zdaj v zadnjem letu 2020 niso toliko javljali na te razpise. Niti mogoče razpisi niso pisani na kožo.

Izpostavljeno je bilo tudi nakup in prodaja gozdov. Strategija SiDG-ja je tudi, da kupuje čim več gozdov. Mi smo rekli ja, ampak predvsem tam, koder gozdove želijo kupovati tujci, je prav, da se SiDG pojavi kot prvi kupec. Vendar nekako se zadnje čase prihaja do tega, da je na nek način to podjetje ene vrste nelojalna konkurenca zasebnemu sektorju pri nakupih gozdov. Če pogledate cenik, oni kupujejo, bi rekel, gozdove poceni, dejansko kakršnokoli je, ker imajo na konec koncev denar, ker iz poslovanja ta denar je. Če pa oni prodajajo gozd, je pa cena neverjetno velika. Jaz kot zasebnik, če želim kupiti od SiDG-ja, oni imajo svojega cenilca, nastavi ceno, in ta gozd je običajno tako drag, da ga jaz kot zasebnik težko kupim. Če pa, pri nakupu gozda je pa tako, govorim o kmetih, ki že imajo gozd, pa bi želeli kupiti še kakšen hektar gozda, je od SiDG-ja ta trenutek težko kupiti. Saj ko govorimo o večjih lastništvih, tam je mogoče kaj drugače, ampak pri teh manjših je pa, prvo je cena tako velika, da ga ne moreš kupiti, drugič pa tudi sami pravilniki SiDG-ja so taki, da ne omogočajo, da bi SiDG kaj veliko prodajal teh gozdov, kajti njihov cilj je nakup gozdov. Seveda zadaj se pa neko vprašanje pojavi tudi tu, da ali to dolgoročno ne pomeni pač prehajanja lastništva v večji meri v državno last, kar pa tudi ni cilj, da bomo zdaj na nek način šli v smeri podržavitve gozdov.

To so bile nekako glavne te pripombe ali pa opažanja. Drugače pa je ugotovitev, da SiDG pač se stanje izboljšuje in tudi te poslovni rezultati in tudi preglednost je boljša. Če pa primerjamo s prejšnjim sistemom koncesionarjev, pa tudi nekako gre v smeri izboljšave. Smo pa opazili tudi to, mislim, ali pa izpostavljeno je bilo, da se je v petih letih na SiDG-ju zamenjalo pet direktorjev, pet vodstev. To je slabo, jaz verjamem. Zato imamo tudi to, da vedno so neke, nekdo izvaja, drugi od zadaj je nezadovoljen. In ta trenja, ki jih je potem čutiti in tudi, ki smo jih prejle videli v revizijskem poročilu, se pravi, so največkrat pojavijo zato, ker ni neke dolgoročne ali pa, bi rekel, stalni gospodar, ampak se ti gospodarji ali pa ti upravljavci menjujejo. Jaz verjamem, da bo vodstvo, ki je zdaj gor, pač vsaj dlje kot eno leto gor, tako. Do zdaj je bil vsak samo eno leto in to je po naši oceni bilo slabo.

Hvala lepa. Toliko je z moje strani.