Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Prvotno bi agencija želela izpostavit, da podpiramo čim prejšnji sprejem zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah storitvah in tudi čim prejšnji implementaciji evropske direktive v nacionalno zakonodajo. Agencija je bila vključena v postopke priprave samega zakona o in tesno sodelovala z Ministrstvom za kulturo, kljub temu pa imamo še nekaj res pripomb. Jih ni veliko, ki bi jih mogoče bilo potrebno še vseeno v obzir. Pred tem pa bi samo želela podati pojasnilo v zvezi s pripombo, ki smo jo podali na seji Državnega sveta, se pravi, v zvezi z spremembo 28. člena. Tukaj bi želela pojasniti, da naveden razlog za spremembo, to vse drži, kar smo povedali. Se pravi, širokopasovno omrežje, se pravi spremljanje televizijskih programov. Televizija je glavna platforma danes, kar ugotavljamo na agenciji, da je to IP televizija in pa kabelska omrežja, se pravi govorimo o širokopasovnem omrežju, ki bo tudi v prihodnje vedno bolj razširjena platforma za spremljanje televizijskih programov, pri čemer smo pa spregledali, ko smo dajali to pripombo, da je v bistvu ta del že zajet v drugem odstavku 28. člena in sicer v okviru programskih shem, ki so dostopne pri operaterjih elektronskih komunikacij. Zato menimo, da bi bilo smiselno črtati tudi to spremembo preko interneta, da ni potrebna. Je to pokrito, če pa sprememba ostane, se pravi, da ostane tudi preko interneta, pa je v tem primeru lahko potem celo napačno interpretirano in dejansko preširoko, se pravi se lahko potem smatra, da se lahko tukaj zajete tudi video vsebine, ki se zagotavljajo preko internetnih platform, kar je bistveno širše in v tem primeru sploh ta, ki ponuja te vsebine ne rabi sploh izdajatelj, kar pomeni, da bi lahko prenašal najpomembnejše dohodke kdorkoli in bi bilo to dejansko preširoko in predvsem se lahko zgodi, da potem tukaj izvodeni namen, da potem dejansko te pomembne dogodke prenašajo in zagotavljajo v bistvu ponudniki storitev na trgu, ki so resni. Se pravi, da imajo nek status izdajatelja, da za njih veljajo neke obveze. Ker si vsi želimo, da so te vsebine zagotovljene s kvalitetno produkcijo. Tako, da tukaj bi agencija, se opravičujem v imenu agencije, bi predlagala, da se v bistvu tudi ta del umakne, da preprečimo nepravilno interpretacijo in preširoko, tako da se tudi strinjamo z predlogom Ministrstva za kulturo, da gre tudi ta del ven. Zdaj, da drugo, nam ni, zdaj ko smo gledali ta predlog amandmajev, mi ni čisto jasno ali so bile upoštevane naše pripombe glede spremembe prehodnih določb. Namreč, v prvem odstavku 42. člena, glede na to, da zakon še ni sprejet in da verjetno tudi ne bo, kot kaže, do konca tega leta, bi bilo potrebno spremeniti rok in sicer bi se ta mogel spremeniti na način, da bo lahko agencija pridobila načrte za izboljšanje dostopnosti za invalide od ponudnikov. Zdaj je napisano do konca leta, kar bo težko izvedljivo, tako da predlagamo, da bi bil ta rok vsaj tri mesece od uveljavitve zakona, tako da je vezano to na uveljavitev zakona, rok in potem nimamo tega problema vnaprej. Drug predlog pa je, se pravi, tudi povezan na podoben način na spremembo 45. člena, kjer piše, da je rok veljavnosti od 1. 1. 2022, kar je v redu. V kolikor pa bo zakon sprejet pred 1. 1. 2022, bo to v redu, če pa ne bo, kar verjetno ne bo, je pa potrebno spremeniti na način, da se bodo upoštevali prihodki za leto 2021 pri postopkih v letu 2022. Eksplicitno je treba namreč navesti, da se bodo v tem primeru uporabljale določbe starega zakona, trenutno veljavnega. Namreč specifika tega je, da ne gre za že odprte postopke ampak za postopke, ki se bodo šele odprli predvidoma šele po sprejetju in uveljavitvi tega zakona. Tako, da potem bi bilo treba tukaj spremeniti, se pravi, če bo kasneje, kot s 1. 1. na 1. 1. 2023. To je v bistvu glede teh amandmajev. Ena stvar, ki pa bi v bistvu že dalj časa s strani agencije opozarjamo in menimo, da bi bilo smiselno razmisliti, da se izognemo nadaljnjim, kasnejšim zapletom pri preverjanju same pravilnosti implementacije evropske direktive v nacionalno zakonodajo s strani evropske komisije, pa je naš predlog, da se ponovno nazaj vključi prvotno vključen 39. člen oziroma 33. člen, ki uvaja 39. a, b, c in d. člen, ki se nanašajo na neodvisnost agencije. Namreč, res je, da se pravi Agencija za komunikacijska omrežja, kot resorni organ za to področje, je pristojna na več sektorjih za regulacijo, tako na elektronskih komunikacijah, poštnih storitvah, železniškem prometu in pa medijih elektronskih. Res je, da je resorni zakon, ki ureja delovanje agencije Zakon o elektronskih komunikacijah, vendar pa kljub temu, da tisto osnovno delovanje agencije ureja ta zakon, pa je vedno tudi v Zakonu o poštnih storitvah, prav tako tudi v zakon o železniškem prometu še dodatno vključen poseben člen, ki ureja neodvisnost delovanja agencije na tem konkretnem resorju. In to bi bilo po našem mnenju potrebno vključiti tudi v zakon na medijskem področju, ki sedaj ni vključen ne v Zakon o medijih ne v Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah. Vemo, da je Evropska komisija tukaj zelo striktna, tudi kose je pripravljala Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah je Evropska komisija ena od bistvenih vsebin, ki jih je potrebno na nacionalni zagotoviti izpostavljala ravno zagotovitev neodvisnega delovanja nacionalnega regulatornega organa. Ni dovolj, da je samo v ZEKOM-u, bi mogoče še toliko navedla, da smo imeli ravno v preteklosti, dobro leto nazaj, je Evropska komisija na enem od prej navedenih področnih zakonov celo uvedla že postopek, odprla postopek proti Republiki Sloveniji, da z navedbo, da ni ustrezno in dovolj natančno implementirana neodvisnost pač skozi zakon zagotovljena neodvisnost delovanja regulatorja, pa smo takrat pomagali v bistvu ministrstvu pripraviti odgovor in pojasniti, da je pokrita ta neodvisnost tako v resornem zakonu kot tudi v Zakonu o elektronskih komunikacijah in s tem pojasnilom je potem Evropska komisija bila zadovoljna in tudi zaključila postopek prosti Sloveniji, zaprta postopek in ta predlog člena, ki je bil prvotno vključen v zakon tudi s strani Ministrstva za kulturo je pripravljen ravno po zgledu tega zakona, tako da in ob upoštevanju seveda Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, tako da tukaj bi samo to prosili, da se ponovno o tem razmisli. Hvala.