Govor

Aljaž Kovačič

Hvala za besedo, predsednica. Spoštovana sovoditelja, če lahko rečem, predstavniki vlade, kolegice in kolegi in seveda spoštovani vabljeni.

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki se uporablja od 1. januarja leta 2019, je bil sprejet leta 2017. Zakon je v proceduro vložila poslank in poslancev iz vrst takratne koalicije in opozicije in je na plenarnem zasedanju prejel zelo veliko, široko podporo. Podprlo ga je kar 72 takratnih poslank in poslancev. Ključni cilj predloga zakona je bil zagotoviti in nadgraditi storitve zdravstvenega in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami, za otroke z rizičnimi dejavniki in njihove družine v predšolskem obdobju, torej od rojstva do vstopa v šolo. Vendar pa danes še vedno niso sprejeti vsi podzakonski akti, ki so nujni za njegovo učinkovito izvajanje, saj veljavni zakon ne upošteva organizacije in delovanja zdravstvenega sistema. Zaradi tega so se na nas obrnili številni strokovnjaki iz tega področja in skupaj smo pripravili sklic današnje seje. Pomembno je, da se problematika naslovi in da dobi prostor v Državnem zboru. Da se prisluhne strokovnjakom, ki so se danes udeležili te seje, ki se dejansko s temi težavami srečujejo v praksi vsakodnevno. In da skupaj pozovemo pristojne k ukrepanju. V Listi Marjana Šarca in ostali opoziciji smo zato podali zahtevo za sklic skupne seje vseh treh odborov, na katere se dejansko ta problematika, ki je zelo široka, tudi nanaša.

Za razvoj posameznika je ključno zgodnje otroštvo, celo pomembnejše kot katerokoli drugo poznejše življenjsko obdobje. Prikrajšanost v zgodnjem otroštvu pa ima lahko težke nepopravljive posledice v poznejšem življenju. Zaradi tega moramo storiti vse, da pripomoremo k temu, da se čim prej odkrijejo morebitni rizični dejavniki pri otrocih oziroma posebne potrebe, nato pa se tukaj mora zagotoviti ustrezna pomoč otroku in njegovi družini. Zato je ključno ustrezno izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.

Kot omenjeno, še niso sprejeti vsi podzakonski akti. V praksi je dejansko onemogočeno izvajanje zakona skladno z namenom, za katerega je bil sprejet. Za sprejem podzakonskih aktov je po mnenju strokovnjakov potrebna sprememba zakona, se pravi, da ga je potrebno novelirati. Ampak kljub temu smo se dejansko odločili, da zakona nismo novelirali, ampak smo sklicali današnjo sejo, da bi tudi strokovnjaki dejansko predstavili problematiko in da bi potem ministrstvo, ki je tudi dolžno za to, zagotovilo rešitve.

Zdaj, kaj bi bilo, če smem na kratko povedati, potrebno narediti? Določiti javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo, izdati podzakonski akt, s katerimi bi se natančneje opredelilo naloge, mandat, strokovne kompetence in pristojnosti predstavnika družine, način njegovega sodelovanja z drugimi inštitucijami in posamezniki, dolžnost poročanja, varovanje osebnih podatkov družine, nadzor nad izvajanjem, način izbora kandidatov in način financiranja. Podpisati dogovor med ministri, pristojnimi za zdravje, delo in izobraževanje pri izvajanju zgodnje obravnave.

Naj uvodoma zelo na kratko predstavim še težave, s katerimi se soočajo strokovnjaki na t.i. zdravstvenem področju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami. Verjamem, da bodo današnji vabljeni bolj podrobno spregovorili o tem, zato res na kratko.

Prvič, v zakonu kot so vstopna točka navedeni le centri za zgodnjo obravnavo, zgodnja obravnava pa se izvaja tudi drugod. Mnenje, kakšno pomoč potrebuje otrok s kronično boleznijo, zaradi svojega zdravstvenega stanja pa mora podati leteči specialist in ne razvojna ambulanta. Trenutno v razvojni ambulanti pripravljajo zapisnike tudi za otroke s sladkorno boleznijo, s srčnimi napakami in tako dalje. Tudi vstop v šolo mora ostati v pristojnosti komisije za usmerjanje, saj nimajo vsi otroci, ki pomoč v šoli potrebujejo, pri tem zagotovljene multidisciplinarne obravnave. Drugič, ni urejen naziv razvojnih ambulant. Tretjič, mreža razvojnih ambulant, centrov za zgodnjo obravnavo je nezadostna in zelo neenakomerna. Četrtič, timi so še vedno opredeljeni po desetinkah zaposlenega, na primer 0,3 zdravnika, 0,4 medicinske sestre. Zato marsikje kadrov ni mogoče zaposliti in timi ostajajo nepopolni, finančna sredstva na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa neizkoriščena. Petič, pomanjkanje kadrov s pedagoško izobrazbo, tako logopedov kot specialnih pedagogov. To je problem tako v razvojnih ambulantah kot tudi v centrih za zgodnjo obravnavo kot tudi vrtcih. Šestič, ob širitvi timov v razvojnih ambulantah centrov za zgodnjo obravnavo niso bila predvidena finančna sredstva za dodatne prostore. Zato se delo opravlja v izmenah, ki se večkrat tudi prekrivajo. Posledično strokovnjaki ne morejo zagotoviti zadostnega števila obravnav, saj se urniki prekrivajo tudi po več ur na dan. Sedmič, prav tako niso predvidena finančna sredstva za zadostno izobraževanje za, na primer, specializacijo logopedije in klinične psihologije, podiplomski tečaj zgodnje obravnave, ki je pri tako zahtevnem delu več kot nujno. Osmič, za terapevtsko obravnavo v razvojnih oddelkih vrtcev, kamor so vključeni otroci z največ težavami, ni ustrezno poskrbljeno. Ti otroci namreč nimajo predvidenih individualnih terapevtskih obravnav. Devetič, v vrtcih otroci kljub zapisniku multidisciplinarnega tima včasih čakajo na dodatno strokovno pomoč po celo leto ali celo več. Desetič, ker je zakon, ki ga danes obravnavamo, razvojnim ambulantam naložil dodatne zadolžitve, število ambulant in razvojnih pediatrov pa je ostalo enako, so se za prve preglede podaljšale čakalne dobe. Zaradi tega zdravniki specialisti ne morejo več izpeljati kontrolnih pregledov in njihovo pogostost, kot bi bilo strokovno potrebno.

Skratka prva leta otrokovega življenja so usodna za njegov nadaljnji razvoj, tako biološki, telesni, kognitivni in socialni kot tudi za razvoj njegove osebnosti. Zato želimo na današnji seji spregovoriti o tem, kako pospešiti postopke, ki bi zagotovili pogoje za izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Na podlagi vseh teh pogovorov smo tudi pripravili tri sklepe, ki upam, da bomo jih soglasno danes tudi vsi potrdili. Kot sem že povedal, nismo šli z noveliranjem zakona, ker menimo, da morajo to narediti na ministrstvu v sodelovanju z vsemi strokovnjaki. Smo pa pripravili sklepe, ki nekako dajejo to zadolžitev samemu ministrstvu, se pravi sami vladi. In pač bi kar te tri sklepe prebral, da jih ne bomo na koncu.

Se pravi prvi sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev oblikuje strokovno skupino za področje celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, ki jo sestavljajo predstavniki MIZŠ-ja, MZ-ja in MDDSZ-ja, predstavniki izvajalcev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in predstavnikov staršev teh otrok. Strokovna skupina pa naj pripravi spremembe in dopolnitve Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami na način, da se bo zakon prilagodil razmeram v praksi. Na podlagi tega naj nato pripravi potrebne podzakonske akte in ustrezen predlog pravilnika o izvajanju zgodnje obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugih izvajalcih programov za predšolske otroke s posebnimi potrebami. To je prvi sklep.

Drugi sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da razširi javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami na način, da bo zagotovljena strokovno ustrezna in enakomerna pokritost razvojnih ambulantnih centrov za zgodnjo obravnavo po celostni državi in da bo mogoče eno strokovno korektno izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Pri širitvi mreže naj se upošteva tudi mnenje in predloge izvajalcev. Prav tako naj se zagotovijo finančna sredstva za razširitev te mreže razvojnih ambulant z vključenimi centri za zgodnjo obravnavo.

In tretji sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da uredi mrežo izvajalcev strokovne pomoči v vrtcih in na centrih za socialno delo.

To so vsi trije sklepi, kjer jaz upam, da bo tudi s podporo ministrstev soglasno sprejeti. Sam pa si zdaj želim, da spregovorijo predvsem vabljeni, nas tudi širše nekako seznanijo s problematiko, ki se dnevno ukvarjajo. Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala.