Govor

Boštjan Koražija

Dobro jutro. Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo. Zdaj, kot že rečeno, glede tega načina vzpostavljanja socialnega sklada za podnebje, bo pač Evropska komisija preko ETS tega sistema oziroma bo ta ETS sistem razširilo na stavbe in promet. In zdaj, to v bistvu, kdo si je temeljito prebral in zadevo preštudiral, v resnici to pomeni, da bo ogrevanje in hlajenje stavb še dražje. Prav tako pa se bodo tudi podražila goriva. Zdaj, tudi en problem je v tem predlogu, ki smo ga dobili, da se tudi točno ne ve, kako bi naj to vse skupaj zgledalo. Ker ne vemo tudi, katere stavbe bodo zajete pri tem ETS sistemu, se pravi, ali to pomeni za vse stavbe ali to tudi pomeni za vsa gospodinjstva. Vsaj tako je bilo meni osebno, bom rekel, tako sem jaz osebno razumel, da je mišljeno, da bodo tudi vsa gospodinjstva zajeta v ta ETS sistem, se pravi Sistem skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov TGP. Zdaj, če se govori o pravičnem prehodu in to pač se mora in bi to morali imeti vseskozi pred očmi oziroma tudi v mislih, je dejansko že to osnovni problem, ker vemo, da so že v ta ETS sistem vključeni največji porabniki oziroma tudi največji proizvajalci oziroma, bom kar rekel, največja industrija. in posledično se na tak način tudi, preko tega ETS sistema prelaga, bom rekel, tudi ta finančni del oziroma odgovornost na vse prebivalke in prebivalce EU. Zdaj, kar je dejansko tu največji absurd, na koncu koncev, je to, da bodo v bistvu v ta sklad, v katerega se bo potem tudi izplačevala ta pomoč, ki bi bila namenjena res tistim najbolj revnim oziroma energetsko revnim. Ti bodo največ plačevali dejansko v ta sklad in to je v bistvu absurd. Se pravi, v resnici bodo energetsko revni oziroma revni sami bi po sebi še bolj depriviligirani oziroma še bolj na udaru revščine, sploh pa energetske revščine. Zdaj, kar se tiče teh stališč, ki jih Vlada Republike Slovenije konkretno predlaga oziroma tudi, bom rekel, pošilja nazaj v EU, je dostikrat zelo komformisitčno oziroma zelo prilagodljivo, ker sploh v tem primeru, ko govorimo o tem predlogu, bi bilo prav na to potrebno opozoriti. Da zaradi te razširitve ETS sistema oziroma na promet in stavbe, bi moralo pravzaprav opozoriti prav na to energetsko revščino oziroma na ta ne depriviligiran položaj tistih najšibkejših v naši družbi. To mislim, da bi si morala Slovenija kot država, kot članica EU, tudi večkrat drzniti in tudi bolj, bom rekel, določno in tudi bolj iskreno zagovarjati svoja stališča v smislu tega, da se res postavi na stran tistih, ki so že v osnovi, bom rekel, šibkejši oziroma najranljivejši v naši družbi. Zdaj, žal, v Levici tega predloga ne bomo podprli, ker kot že rečeno, kot sem že prej tudi na začetku izpostavil. Kdor si je temeljito ta predlog prebral je dostikrat prišel do točke oziroma do nekega razmisleka oziroma tudi pomislekov, da vse stvari niso bile razložene tako kot je treba, sploh glede teh stavb, katere stavbe so zdaj tiste, ki so vključene v ta ETS sistem, pa tudi glede prometa, je ena sporna zadeva glede tega ETS sistema, ker dejansko bo preko tega pomenilo, da tisti, ki so zdaj najbolj energetsko potratni v smislu prometa, bodo plačevali v ta sistem oziroma ta sklad najmanj, tisti, ki pa so manj oziroma ki delajo tudi na trajnostnem razvoju oziroma tudi na prometu, ki gre v smeri trajnostnega razvoja oziroma javnega prevoza, železnic in te stvar, bodo pa v bistvu plačevali največ. Kar je dejansko spet nek absurd, v tem smislu. Tako, da bi bilo potrebno, po moje, tudi bolj jasna stališča zavzeti s strani Slovenije, ker mislim, da je prav, da tudi večkrat pokažemo tudi neko našo držo, državotvorno, pa tudi, da ne prikimavamo čisto vsemu, kar prihaja iz EU, čeprav veliko stvari prihaja dobrih. So pa tudi določene stvari na katere je treba opozoriti oziroma jih tudi in popraviti in tudi včasih biti proti. Hvala.