Hvala lepa.

Minister, hvala lepa za odgovor. Zdaj, zakaj je bilo to moje vprašanje – zato, ker ravno o tem, kar smo govorili tudi govorili pri prejšnji točki je to, da Evropska unija težko pride do nekega enotnega odziva, ko je to potrebno. Kolikor je meni jasno in znano, pa me mogoče bilo fino, da vas na ministrstvu s tem seznanijo je naslednja predsedujoča, torej Francija, povedala, da bo o tem razmislila. Da pa si želi, da pride do usklajenega evropskega pristopa ko gre za vprašanje diplomatskega bojkota olimpijskih iger na podlagi kršenja človekovih pravic. Zato v bistvu moje vprašanje, glede na to da ste rekli, da Slovenija kot predsedujoča nima vpliva na to kaj gre na dnevni red, je, ali lahko Slovenija, vsaj kot predsedujoča predlaga, da se o tej zadevi zunanji ministri pogovorite. Namreč, to bi bilo verjetno dobro. Da ne bo vsaka država članica, čeprav je seveda to njihova suverena avtonomija, da to tudi storijo, a vendar za prihodnost EU bi bilo dobro, da se EU poenoti, ko gre za ključna politična in pa diplomatska vprašanja. Namreč to, da neka država bi sprožila takšen diplomatski bojkot in seveda nekatera temu ostro nasprotovala bi lahko povzročilo določene tenzije med EU in Kitajsko, ki pa, dobro vemo, da še vedno je celotna Evropska skupnost močno odvisna od kitajskega trga in seveda tudi številnih drugih, kar seveda se sedaj med pogovori o prihodnosti EU, kar seveda tudi vi ugotavljate v okviru priprav na strateški kompas, ugotavlja, da EU potrebuje večjo avtonomijo in večjo strateško suverenost. Tudi bodoči nemški kancler je sicer povedal, da o tem na neki širši ravni vladni niso razpravljali, da pa bodo to razpravo opravili. S tega vidika tudi minister morda čisto vaše osebno stališče, ali menite da bi se o tem na vladi morali tudi pogovoriti? Hvala lepa.