Hvala.

Kar se tiče vprašanja gospoda Prebila, so morebitni bojkoti – tu gre za napovedan diplomatski bojkot – Združenih držav Amerike ingerenca posameznih držav. Na ravni Evropske unije tovrstne razprave ni bilo. Tudi zagotovo ne bi bilo soglasja v tej smeri, mnenja so različna. Tudi predsedujoča država v tem pogledu nima kakršnekoli pristojnosti, da bi tovrstne stvari postavljala na dnevni red; to je pač odločitev vsake države posebej. Kar se tiče Slovenije, pa samo povem, da o tem na vladni ravni nismo razpravljali.

Kar se tiče vprašanja poslanca Černigoja. Na nek način časovno drži, da zaključujemo predsedovanje, kar se tiče vsebinskega dela, pa niti ne, ker, kot ste sami omenili, vsak dan zabeležimo kakšnega od uspehov. Naj poudarim, da specifika slovenskega predsedovanja je, da je to prvo v vrsti štirih zadnjih zaporednih predsedstev, ker dejansko celotno predsedovanje poteka v fizični obliki, kar pomeni, da smo tudi fizično prisotni na vseh teh pogajanjih, ki so se prej odvijala preko avdiovizualnih konferenc. Poleg neumornega dela naših diplomatov in predstavnikov posameznih ministrstev in ministrov je tudi to eden od razlogov, da smo uspešno zaključili do sedaj šest trialogov, da pa lahko do konca leta zaključimo še enajst trialogov, kar bi v količini teh uspešno zaključenih zakonodajnih postopkov Slovenijo postavilo zelo visoko na lestvici najproduktivnejših predsedstev. Dosegli smo tudi preboj na številnih področjih, kjer se tega preboja, zelo iskreno, na začetku predsedovanja ni pričakovalo. Uspešno smo sprejeli skupno stališče o Direktivi o digitalnem trgu in digitalnih storitvah, nadalje o Direktivi NIS2, ki postavlja osnovo za zagotavljanje kibernetske varnosti v Evropi. Skupno stališče smo sprejeli tudi v okviru kriznega upravljanja. Hkrati je včeraj minister za finance na ECOFIN predstavil tudi črpanje sredstev iz Sklada za razvoj, kjer je v času slovenskega predsedstva bilo potrjenih 22 teh načrtov v skupni vrednosti 291 milijard evrov, od tega s 154 milijardami nepovratnih sredstev. In v tem času, torej v času slovenskega predsedstva, je 18 držav že dobilo ta predplačila v skupni vrednosti 154 milijard evrov, med njimi tudi Slovenija nekaj preko 200 milijonov evrov. Skratka, predsedstvo aktivno dela in bo delalo do konca tega leta, do 31. 12. 2021. Možnost dogovora, kjerkoli bo, bomo maksimalno izkoristili in se na tem mestu tudi zahvalim vsem diplomatkam in diplomatom ter vsem predstavnikom ministrstev, ki to predsedstvo delajo uspešno. Mislim, da je bilo vmes nekaj poskusov blatenja tega predsedstva, predvsem tudi države, ampak, glejte, mislim, da je samo delo, pa tudi odzivi predstavnikov Evropske komisije in posameznih evropskih komisarjev, tistih, ki so še na začetku predsedstva kritizirali Slovenijo, zdaj jo pa hvalijo, najboljši dokaz, da je tovrstno dejanje usmerjeno zgolj v obče politične namene. In tudi jaz ne bi želel tu prilivati olja na ogenj, ampak bi samo izrazil še to zadnjo željo, da v tem zadnjem mesecu vsi skupaj naredimo vse, kar je v naši moči, da bo predsedstvo uspešno in da bomo to uspešnost tudi znali uspešno tržiti ali pa na nek način predstaviti našim mednarodnim partnerjem.

Kar se tiče vprašanja poslanca Rajha, in sicer vprašanja o energetiki in naraščajočih cenah. Slovensko predsedstvo je vprašanje rasti cen postavilo visoko na dnevni red, v času, ko smo bili soočeni s to okoliščino, ki močno vpliva na raven življenja oziroma na stroške državljank in državljanov Evropske unije. Kot veste, je nemudoma minister za infrastrukturo sklical svoje evropske kolege na neformalni ministerial ministrov in na nek način izmenjal poglede posameznih držav in tudi koncepte, ki jih imajo države pri upravljanju s to energetsko krizo. Tudi Evropska komisija je takoj pristopila in 13. oktobra predstavila tako imenovani ToolBox orodjarno, ki je državam članicam na voljo kot odziv na naraščajoče cene. Oktobrski svet, torej srečanje predsednikov držav in članic, je kot eno ključnih tem obravnaval naraščajoče cene energentov. In decembrski svet, ki bo naslednji teden, konec naslednjega tedna, je tudi ena ključnih tem vprašanje rasti cen energentov. Zunanji ministri v tem pogledu razpravljamo predvsem v okviru strateškega kompasa in strateške avtonomije Evropske unije in tu je cena energentov, predvsem pa disperzija oziroma čim bolj široka zagotovitev virov energentov in ne zgolj odvisnost od enega trga; kot veste, 90 % plina prihaja iz Rusije in je Evropska unija v bistvu tu zelo strateško izpostavljena eni državi. Tako se v razpravi o strateškem kompasu razmišlja predvsem o tem, kako diverzificirati ponudnike oziroma tiste vire energije, s katerimi se Evropska unija oskrbuje; ena od možnih je tudi jedrska energija.

Toliko. Hvala.