Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora. Spoštovani minister in vsi prisotni na današnji seji!

Res je, moram se najprej zahvaliti, da smo lahko poslanci na sejmu Agra obravnavali osnutek skupne kmetijske politike, zagotovo je za to zaslužna naša dolgoletna sekretarka gospa Dragana, ki bdi nad tem kakšno temo bomo imeli v Gornji Radgoni in vedno moram reči tudi njen predlog gre zmeraj v smer, ki je aktualen v slovenskem kmetijstvu in v slovenskem prostoru, tako da hvala lepa, gospa Dragana. Sama sem vpeta v neko podeželsko življenje in živim obkrožena s kmeti in prihajam s kmetije, tako, da mi je ta del nekoliko poznan, pa tudi v preteklih letih smo tudi že sprejemali skupno kmetijsko politiko recimo za obdobje, 2014-2020 točno se še zdaj spomnim kako so potekal razprave, kakšne so bile razprave v Državnem zboru. Spoštovani minister, moram reči, da ste pripravili izredno uporaben in pregleden dokument. Tudi vaše prosojnice naslavljajo tisto problematiko v katerih se je v vseh teh letih bivše skupne kmetijske politike nabralo in odgovarjate praktično res na potrebe časa, potrebe kmetov tudi v tem korona času nenazadnje se je marsikaj izkazalo. Tudi moji predhodniki, ki dejansko so poznavalci slovenskega kmetijstva gospod Žveglič, pa gospod Cvetko Zupančič, to so tisti, ki so v zadnjih desetih letih zagotovo peljali politiko slovenskega kmetijstva. In če od njih slišim take spodbudne besede, potem lahko rečem, da na tem mestu vam čestitam, da ste uspeli, tudi sama sem včeraj iz medijev izvedela, da ste uspeli zagotoviti dodatna finančna sredstva za slovensko kmetijstvo in na tem mestu vam čestitam, verjamem, da ni bilo lahko, marsikatere lahko beremo v preteklosti očitke kaj se bo zgodilo ali se bo slovensko kmetijstvo razvijalo ali bo nazadovalo glede na to kar ste danes predstavili in iz vaših prosojnic lahko rečem hvala, čestitke, lahko rečem, da je ta skupna kmetijska politika naravnana razvojno. Moram se dotakniti mogoče posameznih področij, pa vendarle bi najprej se samo dotaknila kar je rekel kolega Baković, da je včasih projekt od vil do vilic oziroma od njive do mize, moram reči, da podpiram to kar ste zapisali na 32 strani pregleda pod 5. točko – bolj ciljno naravnani ukrepi za dvig konkurenčnosti kmetijske pridelave in predelave živil z usmeritvijo podpor v krepitev povezav v verigah preskrbe s hrano. Točno to slovenski kmetje potrebujejo, potrebujejo povezavo in pomoč kako bodo svoje produkte, svoje pridelke lahko lansirali na trg. In v tem sklopu lahko rečem, da ste zapisali to kar dejansko potrebujejo. Piše, da v programskem obdobju 2014-2020 so bile investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo ločene od investicij v pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Izkušnje so pokazale, da ločevanje med tovrstnimi investicijami ni vedno najprimernejše, saj se s tem projektom po nepotrebnem delijo. Hkrati pa to ovira kmetije pri sočasnem vlaganju v osnovno kmetijsko dejavnost in dvig dodane vrednosti, to pa je za kmete zelo pomembno, dvig dodane vrednosti, oni živijo od te razlike. Kar pa postaja temeljna razvojna usmeritev marsikatere kmetije, ki v tem povečuje lastno dodano vrednost, ter se odziva na povpraševanje potrošnikov. Predvidena novost v okviru intervencije naložb v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilsko-predelovalne industrije podpira kmetije pri tem razvojnem konceptu in s tem predvidoma tudi prenosljivo izvedbo tovrstnih kompleksnejših investicij, se pravi, da se zadeve enostavno postajajo kompleksnejše za vse, bom rekla, to kar potrebuje kmetijstvo na enem mestu. Seveda novost je tudi omejitev stopnje podpore na enotnih 30 % z možnostjo dodatkov plus 10 odstotnih točk dobi za naložbe na gorskih območjih ter za 10 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Skratka, bi lahko rekla naravnano pozitivno v ohranjanje v razvoj in v spodbudo. Se mi zdi, da navedeno povečuje tako kot ste zapisali transparentnost ter prispeva k bolj učinkoviti rabi javnih sredstev, ki so, tako kot je že predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice povedal, nujno potrebne za to, da nenazadnje tudi pridemo do večjega števila mladih prevzemnikov, katerih je omenil tudi gospod Cvetko Zupančič, da število mladih prevzemnikov nekoliko mogoče pada in tukaj je moje vprašanje, mi poznamo shemo, ki jo je Evropska komisija v preteklih letih prepovedala, to je bila pomoč ali spodbuda zgodnjega upokojevanja zato, da so očetje pri 55-ih, 58-ih letih kljub temu, da niso imeli 40 let delovne dobe, dali kmetijo mlademu sinu, mlademu prevzemniku. V nekem obdobju so dobivali neko rento iz tega naslova, da so prišli do pokojnine, potem je Evropska komisija rekla, da to se ne sem in smo se znašli na nekem polju, kjer dejansko ni bilo neke socialne varnosti, nekega zagotovila za tega, ko je kmetijo predal. Pa me zanima, če je to zdaj v tej skupni kmetijski politiki za prihodnje obdobje to kaj predvideno, kako na to računate, ker dejansko tudi ko sem šla skozi skupno kmetijsko politiko, žal, ko ste rekli neke kmetije bodo pridobile, nekatere bodo izgubile. Lahko rečem, da je to že danes tako. Tista kmetija, ki nima naslednika, ki nima potenciala mladega prevzemnika, tiste kmetije stagnirajo, bodisi to, da so mladi odšli, da niso videli potenciala v domači kmetiji, bodisi zato, da so na kmetiji ostali, kar je tipično za slovensko podeželje, samski moški, ki so že v letih, ja, glejte, to je dejstvo in ta kmetija potem nima takega potenciala, če nima neke mlade moči in se mi zdi, da, me zanima, spoštovani minister, kako ste ta del naslovili, ker, če imamo ta del naslovljeno, potem bomo vedeli, da bodo mladi prevzemniki v prihodnje tudi bili, da se bodo kmetije prenašale in da se bo slovensko kmetijstvo se na ta način ohranilo. Zelo dobro ste razložil, moram reči, to ohranitveno kmetijstvo. Vsi mi poslanci smo dobivali kakšna sporočila, kakšne maile kaj je to ohranitveno kmetijstvo, da bi bil mogoče čas, da bi tudi Slovenija mogoče tudi v povezavi z ekološkim kmetijstvom ali kakorkoli prišla na to stran, sem vesela, da ste tukaj našli skupni jezik, da tudi to, da bodo ti ukrepi se začeli na nek način kar ste rekli brez oranja in pokrito z ozelenjevanjem s tega vidika in moram reči, da pozdravljam to. Zagotovo je ta inovacija ali pa ta zame osebno ta noviteta, da obdeluješ zemljo brez oranja nekaj s čemer bomo verjetno šele začeli v Sloveniji in mogoče se bo pa v naslednji kmetijski politiki to tako dobro obneslo, da bomo rekli imamo pa poseben ukrep iz tega naslova. Pozdravljam, da je cilj 18 % ohranjati ekološkega kmetijstva, to kar ste tudi povedal. In seveda tukaj se bom dotaknila tega kar mene vedno boli, sicer ni tako direktno vezano na to, ampak v kmetijstvo je en tak širok in velik sklop, tukaj je tudi davčna politika do ekološkega kmetijstva. Še vedno mislim in hkrati tudi mogoče vas pozivam, da razmislite kako bi lahko vzpodbudili, da bi bilo ekološko kmetijstvo dejansko še bolj razvito in da bi mogoče kar se tiče prve predelave izvzeli iz dopolnilih dejavnosti sploh tam kjer imajo mogoče kakšno mletje žit, mogoče posadijo to staro žito piro, ajdo, kar je interes, da da bi se tudi iz vidika, sploh ajda, tudi iz vidika čebelarstva, ki ga tudi naslavljate v skupni kmetijski politiki, vendarle spodbudilo, da bi se odločali, da bi se žita sejala, hkrati pa se mi zdi, da če kdo zmelje, saj vemo kakšni so ekološki kmetje, da ne morejo ne vem kakšne pridelave in predelave imeti, ker so omejeni tudi zaradi samega načina kmetovanja pristopa, da bi lahko se izvzeli iz davčne dopolnilne dejavnosti in bi enostavno bili zavzeti pod kataster iz osnovne kmetijske dejavnosti lahko delali te prve predelave. In še zadnjo, bom zaključila. Ambiciozno ste zastavili degresijo, lahko rečem, da sem o tej degresiji ali pa tej kapici poslušala že bivšega ministra vašega kolega Židana, ko je bil minister za kmetijstvo v programskem obdobju 2014-2020 kako se bo to naredilo pa od tega ni bilo nič. Verjamem, da imate izjemno veliko pritiskov, želja je tisoč. Želim pa, da vztrajate na začrtani poti in da se na ta način omogoči tudi mogoče nekoliko manjšim, da se razvijejo in da pridejo do želenih učinkov. Prepričana sem, da Slovenija potrebuje družinske kmetije, da sloni kmetijstvo v Sloveniji na družinskih kmetijah in da je to edini garant, da bomo imeli obdelano krajino, obdelane njive in tudi dovolj visoko samooskrbo. Odgovor na vse to zagotovo so družinske kmetije in sem vesela, da jih v tem programskem sklopu tudi naslavljate. Hvala.